Nahtigal

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Nahtigalove in dekanove nagrade 2019/2020

Nahtigalove in dekanove nagrade 2019/2020

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani vsako leto v okviru Tedna Univerze v Ljubljani predstavimo prejemnike in prejemnice študentskih nagrad naše fakultete. Letos zaradi epidemioloških razmer dogodka, ki smo ga načrtovali 8. 12., žal ne moremo slavnostno obeležiti v živo, zato predstavitve nagrajenih del objavljamo na tem zavihku.

Vabljeni k ogledu.

Nagovor dekana, prof. dr. Romana Kuharja

Nahtigalove in dekanove nagrade 2020 - nagovor dekana, prof. dr. Romana Kuharja

Slavnostni govor izr. prof. dr. Damijana Štefanca

Nahtigalove in dekanove nagrade 2020 - izr. prof. dr. Damijan Štefanc

Nahtigalova nagrada

Oddelek za umetnostno zgodovino

Magistrsko delo Hane Ostan Ožbolt Trienale sodobne (slovenske) umetnosti – U3 je pionirsko delo v našem umetnostnozgodovinskem prostoru, ki osrednjo razstavno manifestacijo sodobne slovenske umetnosti U3 prvič po njenem nastanku obravnava celostno in resnično poglobljeno ter jo primerjalno umešča v širši lokalni in mednarodni kontekst. Ker fenomen U3 – leta 1994 ga kot triletni periodični pregled slovenske sočasne umetniške produkcije zasnuje Moderna galerija – do sedaj še ni bil tema daljšega raziskovalnega prispevka, je bila avtorica soočena z izjemno veliko količino arhivskega gradiva. Že sama sistematizacija takšne količine materiala je izstopajoča, vendar je delo še toliko bolj dragocen prispevek zaradi izdelanega osmišljanja teoretskih in kuratorskih perspektiv na področju umetnosti v okviru naše novejše umetnostne zgodovine. Razprava Ostan Ožbolt je družbenorelevantna tudi širše, npr. v kontekstu državnih in mednarodnih kulturnih politik, ko je v času varčevalnih ukrepov umetnosti treba nenehno dokazovati, da je družbeno pomembna in koristna dejavnost. Ostan Ožbolt smelo odgovarja na izhodiščno vprašanje – kakšna je vloga U3 glede na spremembe, ki so jih posamezne razstave sprožile in dejanske učinke, ki so jih imele? – in pokaže, kako je U3 povezan z uveljavljanjem (različnih konceptov) sodobne umetnosti v slovenskem kontekstu ter kako z načrtnimi strategijami vpenjanja osrednje nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost, Moderne galerije, v mednarodni umetnostni sistem. Skozi sopostavljanje lokalnih in mednarodnih trendov, konceptov, poetik in (teoretskih) ubesedovanj sodobne umetnosti v zadnjih 30 letih, ki jih avtorica raje kot v enoznačnih izpeljavah obravnava v vsej njihovi ambivalentnosti, pokaže na interdisciplinarnost, kompleksnost, večplastnost in nenazadnje tudi paradoksalnost, ki je vpisana v samo jedro sodobne umetnosti.

Mentorica: izr. prof. dr. Beti Žerovc

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Magistrsko delo Nastje Slavec 'To have' Irish in Corca Dhuibhna: Language ideologies and practices in a minority language / »Imeti irščino« v Corca Dhuibhnu: Jezikovne ideologije in prakse v manjšinjski jezikovni skupnosti temelji na etnografski raziskavi, ki jo je nagrajenka opravila na Irskem, v enem tamkajšnjih gaeltacht, t.j. pretežno irsko govorečih skupnosti. V času štirimesečnega bivanja med domačini je poleg učenja irščine navezovala stike z domačini, ki so postali njeni vsakdanji sogovorniki. Teoretska izhodišča, konceptualni aparat in metodologijo raziskave je večinoma prevzela iz lingvistične antropologije in sociolingvistike. Njena raziskava prepričljivo pokaže, da ne zadostuje, če govorimo o raznolikosti nacionalnih in jezikovnih manjšin kot o evropski posebnosti, temveč je treba predvsem pokazati na (evropsko) raznolikost in heterogenost samih teh pojmovanj in praks. Manjšina je predvsem stvar izkušnje, zato je ni mogoče razumeti in opisati, ne da bi najprej spoznali raznolikost teh izkušenj in pomenov. Za to delo je prejela še nekaj drugih nagrad in priznanj.

Mentor: prof. dr. Bojan Baskar, somentor: doc. dr. Steve Coleman

Dekanova nagrada

Oddelek za muzikologijo

Anja Pia Biščak se v svojem magistrskem delu Klasična glasba v filmih Stanleyja Kubricka. Analiza Kubrickove uporabe klasične glasbe in njen vpliv na pomen, razumevanje ter dojemanje filma loteva interdisciplinarne problematike povezovanja filmske in glasbene umetnosti. Biščak izhaja iz premise, da so dela kultnega filmskega režiserja Stanleya Kubricka nastajala v ozkem dialogu z glasbo, da ima torej slednja v njegovem filmskem “jeziku” pomembno, če ne celo izstopajočo vlogo. Kubrick je poseben v tem, da se je v večni filmov naslanjal na t. i. “klasično glasbo”, torej ni zaupal tipični, pogosto standardizirani filmski glasbi, temveč se je zatekel k že obstoječemu repertoarju. Biščak razkriva, da je Kubrick obrnil prevladujočo filmsko logiko in prilagajal film glasbi in ne obratno. Naloga razpada v dva dela. V prvem je skušala Biščak izbrane filme postaviti v širši kontekst Kubrickovega opusa ter dilem, povezanih z uporabo filmske glasbe na splošno, hkrati pa je razvijala tudi svoj metodološki model za kasnejšo analizo. Razvila je svoj nabor funkcij filmske glasbe, ki ga je uspešno aplicirala v drugem delu svoje naloge, ob analizi izbranih Kubrickovih filmih. Eno izmed osnovnih vprašanj, ki si jih je pri tem zastavila, je semantične narave – v čem je razlika med vplivom filmske in obstoječe glasbe na filmskega gledalca. Biščak je za svoje delo uporabljala širok nabor strokovne literature, delo napisala v gladkem, tekočem jeziku.

Mentor: prof. dr. Gregor Pompe, somentorica: doc. dr. Polona Petek

Oddelek za filozofijo

Pojav puščavništva in meništva v Egiptu je močno zaznamoval eno najprelomnejših obdobij v zgodovini zahodne filozofije. Še zlasti zanimivo je pri tem vprašanje, kako je meniška tradicija v svoje duhovno jedro organsko integrirala številne elemente grške poganske antike in jih tako prenesla v krščanski srednji vek. Nena Bobovnik v diplomskem delu z naslovom »Filozofija puščave: poganski izvori krščanske askeze« analizira enega ključnih konceptov tega prehoda, namreč pojmovanje askeze (gr. áskesis). Kot pomembno novost, ki jo v pogansko razumevanje askeze vnese šele krščanstvo, izpostavlja zlasti moment fizične osame, kar je ponazorjeno s pomočjo podrobne analize dveh pomembnih zgodnjekrščanskih “ideologov puščave”, sv. Heronima in sv. Evherija Lyonskega”. Diplomsko delo zaokrožuje še sinoptični latinsko-slovenski prevod Evherijevega spisa De laude eremi (Hvalnica puščave), kar je tudi prvi prevod tega pomembnega patrističnega avtorja v slovenski jezik.

Mentor: doc. dr. Jan Ciglenečki

Oddelek za slovenistiko in Oddelek za romanske jezike in književnosti

Magistrsko delo Kaje Dragoljević je nastalo kot skupno magistrsko delo na Oddelkih za romanistiko in slovenistiko Filozofske fakultete UL. V teoretičnem delu je avtorica predstavila kategorijo glagolskega vida v slovenščini in v slovenskem jezikoslovju ter ta del zaključila s  primerjalno preglednico glagolskih časov v francoščini in glagolskega vida v slovenščini z zelo relevantnimi in ilustrativnimi primeri, ki bodo dobrodošla pomoč učiteljem in učečim se obeh jezikov: slovenščine in francoščine. Empirični del naloge je zasnovan dvodelno. V prvem delu je analiza glagolskega vida v izbranih učbenikih za učenje slovenščine. V drugem empiričnem delu pa avtorica predstavlja rezultate raziskave, v kateri je s pomočjo jezikovnega testa ugotavljala problematična mesta pri rabi dovršnih in nedovršnih glagolov v slovenščini. Svoje delo je v sklepu nadgradila s primeri vaj, s katerimi bi govorcem francoščine lahko pomagali pri lažjem usvajanju kategorije glagolskega vida v slovenščini. Pri svojem delu je bila samostojna, odlikovala jo je izredna vestnost in natančnost, vodili pa so jo jasni cilji, kar je v končni fazi pripeljalo do zrelega znanstvenoraziskovalnega dela. Ker naj bi to delo po prvotnem načrtu nastalo pod mentorskim vodstvom prof. Gregorja Perka, ostaja tako tudi poklon in spomin na tega našega dragega sodelavca in kolega, ki se je letos spomladi mnogo prezgodaj poslovil od nas.

Mentorja: izr. prof. dr. Nataša Pirih Svetina in izr. prof. dr. Primož Vitez

Oddelek za sociologijo in Oddelek za anglistiko in amerikanistiko

Študentka v svojem delu raziskuje možnosti medpredmetne povezave angleščine in sociologije po pristopu CLIL (ang. Content and Language Integrated Learning) oziroma celostno vsebinsko-jezikovno učenje, ki omogoča povezavo jezikovnega in nejezikovnega pouka. Osnovno izhodišče naloge je, da se znanje v šoli predaja preko razdrobljenega predmetnika, ki velikokrat preprečuje učenje na povezan in celosten način, medtem ko CLIL spodbuja združevanje znanj različnih predmetov in stremi k bolj integriranemu načinu poučevanja. Za izvedbo svoje raziskave je kandidatka v teoretičnem delu proučila obširno teoretično literaturo, kjer predstavlja CLIL v odnosu do podobnih pristopov poučevanja in raziskuje njegovo prisotnost v slovenskem šolskem prostoru, možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine in sociologije pa preučuje glede na učna načrta za oba predmeta. Predstavlja tudi oris politične participacije mladih na državni in evropski ravni, pregled prisotnosti učne teme Evropska unija v šolskem kurikulu ter dodatna gradiva in izobraževalne dejavnosti o Evropski uniji. Ustreznost in učinkovitost medpredmetnega povezovanja angleščine in sociologije po pristopu CLIL je dokazovala z oblikovanjem medpredmetnega modula o Evropski uniji, ki ga je izvedla tudi v praksi. Poleg tega v empiričnem delu prikazuje rezultate ankete srednješolskih učiteljev angleščine in sociologije, kjer je raziskovala, v kolikšni meri ter ob kakšnih temah se ti učitelji med seboj povezujejo. V nadaljevanju sledijo rezultati opravljene ankete dijakov o znanju in odnosu do Evropske unije ter prikaz zasnove, izvedbe in evalvacije medpredmetnega modula po pristopu CLIL o Evropski uniji. Takšna zasnova naloge ima poleg teoretične tudi veliko uporabno vrednost, saj prinaša vpoglede in priporočila, ki so relevantna za medpredmetno poučevanje v srednji šoli.

Mentorja: prof. dr. Janez Skela in prof. dr. Milica Antić Gaber

Oddelek za pedagogiko in andragogiko

Z magistrsko nalogo Nekatere dileme, povezane s feminizacijo učiteljskega poklica je Žan Korošec z odliko magistriral na dvopredmetnem magistrskem programu Pedagogika na Filozofski fakulteti UL. Avtor se je lotil zelo kompleksne problematike, ki jo je obravnaval analitično poglobljeno, naloga pa prinaša tudi spoznanja, ki jih lahko štejemo za izviren znanstveni prispevek k obravnavi vzgojne problematike. Uvodoma avtor z obravnavo šolstva od terezijansko-jožefinskih reform do danes vzpostavi historični okvir za razumevanje feminizacije učiteljskega poklica na Slovenskem. Ugotavlja, da ima prevlada žensk v učiteljskem poklicu svojo zgodovino in tradicijo, vzorcem družbenega delovanja, ki jo vzpostavljajo, pa sledimo v vseh obravnavanih obdobjih. Razišče tudi razloge za feminizacijo in analizira predsodke ter stereotipe, povezane z izbiro učiteljskega poklica predvsem na primarni in sekundarni stopnji izobraževanja, ob tem pa odgovarja tudi na vprašanje o vplivu prevlade učiteljic na učno uspešnost deklet in fantov.

Mentorica: prof. dr. Mojca Kovač Šebart

Oddelek za umetnostno zgodovino in Oddelek za zgodovino

Diplomsko  delo Neže Lukančič obravnava palačo kranjskih deželnih stanov na Novem trgu, lontovž. Avtorica je predstavila gradbeno zgodovino stavbe in jo povezala z delovanjem in funkcijo stanov. Kritičen pregled obsežne literature ter skrbna analiza slikovnega gradiva sta odprla vrsto problemov. Avtorica jih je zapirala s pomočjo arhivskih virov. Pri tem je ustvarjalno povezovala metode umetnostne zgodovine z metodami zgodovine. Tako je analiza vizualnega gradiva v nenehnem dialogu z analizo arhivskih dokumentov. Zgradbo, njeno gradbeno zgodovino in njeno spreminjajočo se zunanjo podobo je prepričljivo povezala s spreminjajočo se politično in družbeno funkcijo deželnih stanov, ki so med 16. in 18. stoletjem uveljavljali deželno avtonomijo. Diplomantkine rešitve, utemeljene z obsežnim znanstvenim aparatom, so bistveno izboljšale razumevanje gradbene zgodovine lontovža in funkcije njenih prostorov. Avtorica je delo napisala znanstveno izjemno korektno in v živahnem jeziku. Prav tako je opozorila na odprta vprašanja in nakazala poti do odgovorov.

Mentorja: prof. dr. Matej Klemenčič in doc. dr. Marko Štuhec

Oddelek za psihologijo

V magistrskem delu z naslovom Primerjava kognitivnih sposobnosti pri igralcih akcijskih videoiger in posameznikih, ki videoiger ne igrajo je Neža Podlogar preučevala, ali se redni igralci akcijskih videoiger razlikujejo od neigralcev v izbranih kognitivnih sposobnostih. S spletnimi kognitivnimi preizkusi (testom mentalne rotacije, testom hkratnega sledenja več objektom v vidnem polju in testom preklapljanja) je odkrila majhne razlike med obema skupinama. V primerjavi z osebami, ki ne igrajo videoiger, so bile za igralce akcijskih videoiger značilne boljše vidno-prostorske sposobnosti, pa tudi hitrejše procesiranje informacij in nekoliko večji obseg pozornosti. Delo je aktualno, saj je v kognitivni psihologiji pomembno vprašanje, ali lahko igranje akcijskih videoiger, ki je vse bolj razširjeno, prispeva k izboljšanju kognitivnega delovanja ali preprečevanju kognitivnega upada. Avtorica je s skrbno izvedeno presečno korelacijsko študijo dodala svoj košček k odgovoru na to vprašanje.

Mentorica: izr. prof. dr. Anja Podlesek

Oddelek za zgodovino

Magistrsko delo analizira slavilni odnos, ki so ga do pesnika Franceta Prešerna imeli v obdobju socialistične Jugoslavije med 1945 in 1991. Z uporabo širokega spektra virov in literature je predstavljeno, kako je partizansko gibanje Prešerna že med drugo svetovno vojno apropriiralo ter mu nadelo podobo protokomunističnega revolucionarja. Podoba se je ohranjala tudi v prvih povojnih letih, nato pa se je vse bolj reinterpretirala, spreminjala in odmirala. V magistrskem delu so opisane štiri kronološke faze tega procesa. Na lokalnem nivoju je spreminjajoči se odnos do Prešerna opredeljen z analizo dogajanja v Kranju, enem od središč njegovega kulta. Magistrsko delo gradi na dosedanjih raziskavah pesniškega kulta in jih nadgrajuje s še ne analiziranimi aspekti, ki na specifičen način osvetljujejo jugoslovanske politične in kulturne razmere. Fokus ostaja na temeljiti zgodovinopisni analizi politične (re)interpretacije in (iz)rabe kulturnega problema, postavljeni v ustrezen kontekst.

Mentor: prof. dr. Božo Repe, somentor: doc. dr. Peter Mikša

Oddelek za slavistiko in Oddelek za filozofijo

Marko Stanojević v skupni diplomski nalogi V Kiševem svetu (Književnost kot sredstvo za osmišljanje smrti) ponudi literarno in filozofsko analizo dveh zbirk kratkih zgodb Danila Kiša, Grobnice za Borisa Davidoviča in Enciklopedije mrtvih, glede na prevladujoči temi zbirk: temo (radikalnega) zla in temo smrti. Temi osvetli v različnih, vendar medsebojno povezanih kontekstih. Predstavi Kantovo filozofsko misel o radikalnem zlu, kar rabi kot uvod v temo zla v Kiševi prozi, ter eksplicitno poetiko in usmerjenost njegovega literarnega ustvarjanja k ideji večnosti, pojasni izvor Kiševe obsedenosti s temo smrti, ki je neločljivo povezana z literaturo in doživljanjem pisateljske poklicanosti kot nečesa usodnega. Osvetli pomembno Kiševo stalnico, poetično načelo dokumentarnosti (in s tem tudi medbesedilnosti). Analizo zgodb spremlja analiza mehanizmov totalitarne države, katerih učinki so tematizirani na ravni zbirk, in stalno vračanje k osrednji funkciji književnosti v Kiševem svetu: ohranjanje spomina na žrtve, ki so umrle anonimne smrti znotraj opresivnih sistemov, in njena moč, da človeško življenje odtegne pozabi. Stanojevićeva sklepna misel, naslovljena s parafrazo Jaspersa Možnosti človeka za novi humanizem, govori o možnostih človeka kot bitja v prihodnosti v luči oblik izključevanja, ki jim je priča človeštvo, in odnosa, ki ga ima do najtemnejših trenutkov 20. stoletja. Pohvalna je Stanojevićeva argumentirana filozofska refleksija, hkrati pa tudi prepričljivo umeščanje lastnih stališč in prepričanj o odgovornosti literature, ignoranci držav in državnikov ter pomenu Kiševe literature v današnjem času in prostoru.

Mentorici: prof. dr. Đurđa Strsoglavec in prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth

Oddelek za klasično filologijo

Magistrsko delo Sergeja Valijeva ni le filološko in filozofsko precizna primerjalna študija o dveh tematsko sorodnih antičnih dramah, ampak prinaša tudi več povsem izvirnih, izredno pomembnih interpretativnih uvidov, kar je spričo dolge in široko razvejane interpretativne tradicije presenetljivo in nemalo markantno. S pretanjeno psihološko analizo glavne junakinje Sofoklovih Trahink  je avtor osvetlil poseben vidik človeške tragičnosti, ki po kompleksnosti in radikalnosti presega usode reprezentativnih likov grške dramatike; to odkritje je izziv, ki nakazuje potrebo po revidiranju pojma tragično pri Sofoklu. V rimski drami Herkul na Ojti, ki je bila, najverjetneje zmotno, pripisana Seneki, dobi tragična zgodba dveh glavnih junakov zaradi očitnega stoiškega ozadja kozmične poteze; po drugi strani pa ključna vloga  stoiške virtus,  s katero naslovni junak premaga lastno smrt, močno oslabi tragični značaj tega dela in mu daje izrazit moraličen in heroično-optimističen nadih. Pravi domet in pomen ugotovitev tega magistrskega dela se bosta najverjetneje pokazala šele, ko bodo objavljene v samostojnih znanstvenih člankih.

Mentor: doc. dr. Brane Senegačnik

Oddelek za azijske študije in Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje

Katja Zupančič je v svojem diplomskem delu na podlagi poznavanja korejske in slovenske skladnje ter splošnojezikoslovne teorije analizirala zgradbe korejskih sestavljenih glagolov oblike 'V-a/e kata/ota' ('V-아/어 오다/가다') in njihove pomenske lastnosti. Glagola kata »iti« in ota »priti« sta del osnovnega besedišča, zato jima študentje običajno ne posvečajo veliko pozornosti, toda ko se glagola kata in ota povežeta še z drugimi glagoli, lahko izražata tudi govorčevo fizično oz. časovno stališče kot tudi smer spreminjanja stanja. Glagola kata in ota sta osnovni besedi, pa vendar kot del sestavljenih glagolov povzročata težave tudi govorcem korejščine na višjem nivoju. Zupančič je v diplomskem delu prikazala različne primere tovrstnih sestavljenih glagolov in z uporabo splošno uveljavljenih jezikoslovnih terminov pojasnila njihovo funkcijo kot tudi razliko od t. i. pomožnih glagolov.

Mentorici: doc. dr. Hyeonsook Ryu in prof. dr. Tatjana Marvin

Fotografije nagrajencev