zgodovina

Infrastrukturni center

Infrastrukturni center deluje v sklopu Mreže raziskovalnih infrastrukturnih centrov UL in je namenjen podpori raziskovalnega in pedagoškega dela na področju humanističnih in družboslovnih ved.

Filozofska fakulteta z infrastrukturnim centrom Infrastrukturna podpora humanističnim študijem deluje v sklopu  Mreže raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani (MRIC UL) in je namenjen podpori raziskovalnega in pedagoškega dela na področju humanističnih in družboslovnih ved.

Izvajanje dejavnosti IC UL FF zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Infrastrukturni center nudi podporo raziskovalnim programom in raziskovalnim projektom na Filozofski Fakulteti  kot tudi drugim raziskovalnim ter izobraževalnim ustanovam znotraj in izven Univerze v Ljubljani.

Vodja infrastrukturnega programa na Filozofski fakulteti je izr. prof. dr. Jasna Mažgon.

Infrastrukturni program IC ZIFF nudi celovito podporo raziskovalnemu delu na področju humanistike in družboslovja. Z nadgradnjo obstoječe raziskovalne infrastrukture bomo zadostili potrebam raziskovalnih programov in projektov, saj sodelovanje v mednarodnem okolju kaže na potrebo po odprtem dostopu do raziskovalnih rezultatov, dela dokumentacije in publikacij. Podatkovne baze in zbirke (pisani dokumenti, fototeke, diateke, risbe, avdio in video zapisi, konvencionalna in digitalna kartografija, korpusi virov…) ki so jih v dosedanjem raziskovalnem delu zbirali in urejali raziskovalci po oddelkih in raziskovalnih centrih FF UL (Geo-središče, EtnoInfoLab, Arheološki raziskovalni center…), skupaj z objavami rezultatov pri Znanstveni založbi FF bodo postale dostopne preko IRFF in s tem bomo tudi ustrezno podpirali nadaljnje raziskave in promovirali raziskovalne dosežke naši raziskovalcev pod skupnim repozitorijem. Podatkovne baze in zbirke raziskav, ki jih je vodila FF UL obsegajo zelo velike količine podatkov (čez. 40.000 konvencionalnih diapozitivov in fotografij, čez 50.000 strani različnih rokopisnih dokumentov v različnih formatih, izjemno obsežno zbirko digitalne (splošne in specialne tematske) kartografije z več tisoč tematskimi kartami obsežne zbirke kratkih raziskovalnih poročil, več kot 2000 ur avdio in video zapisov…). Posebej pomembno bo sodelovanje IRFF z Osrednjo humanistično knjižnico, ki na FF UL hrani približno 730.000 bibliografskih enot in predstavlja največjo tovrstno knjižnico v državi.

Glavni cilj infrastrukturnega programa IC ZIFF je celovita podpora pri izvajanju raziskovalnih programov in projektov. Specifični cilji Infrastrukturnega centra Znanstvenoraziskovalnega inštituta Filozofske fakultete so standardizirana klasifikacija in arhiviranje vsebin, digitalizacija dodatnih vsebin in vzpostavitev učinkovitega načina črpanja in upravljanja s podatki IRFF, s čimer bomo omogočili močno povečan učinek nadaljnje uporabe za raziskovalno delo. Skupaj z IRFF načrtujemo ustanavljanje raziskovalnih hubov, kjer bodo združene investicije v skupno raziskovalno opremo za potrebe večjega števila raziskovalnih skupin, ki delujejo na FF, s čimer bo dosežen še dodatni multiplikacijski učinek v podpori raziskavam.

Glavni namen Infrastrukturnega centra ZIFF v podporo raziskovalnemu delu na področju humanistike v naslednjem obdobju programskega financiranja je integriranje obstoječih podatkovnih baz in dokumentacijskih centrov v okviru skupnega informacijskega portala ter spodbujanje digitalizacije arhivov in zbirk, ki so temeljnega pomena za raziskovalno delo na področju humanistike in družboslovja. Naloge infrastrukturnega centra zaenkrat učinkovito opravlja Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, poleg tega pa v okviru delovanja posameznih področnih oz. disciplinarnih raziskovalnih skupin oz. na oddelkih Filozofske fakultete delujejo tudi dokumentacijski centri z neknjižnim gradivom in zbirkami, laboratoriji in knjižnice z nekaterimi zbirkami nacionalnega pomena in izjemno obsežnim knjižnim gradivom.

Obstoječa raziskovalna infrastruktura ne omogoča celovite podpore raziskovalnemu delu, kaže se potreba po celovitem pristopu k zagotavljanju neposredne podatkovne podpore raziskovalnemu delu. Čeprav imamo na posameznih oddelkih dokumentacijske centre, ti zaenkrat na ravni fakultete niso integrirani. Zato bomo v naslednjem obdobju vzpostavili spletni repozitorij, v katerem bomo združili povezave do obstoječih in nastajajočih podatkovnih baz posameznih raziskovalnih skupin.

Filozofska fakulteta je bila ustanovljena 1919 in je največja članica Univerze v Ljubljani z dolgo izobraževalno in raziskovalno tradicijo, kjer se je v tem času oblikovalo zelo obsežno arhivsko gradivo vseh vrst (od pisanih dokumentov, avdio in video zapisov, fotografskega gradiva, drugega grafičnega gradiva, urejenih zbirk in korpusov podatkov in virov). Na filozofski fakulteti je danes 22 oddelkov, ki tudi raziskovalno pokrivajo temeljne znanstvene discipline s področja literarno-jezikovnih in aplikativno jezikovnih ved (slovanskih, germanskih, romanskih, klasičnih in azijskih jezikov), s področja humanistično-historičnih ved (zgodovina, umetnostna zgodovina, arheologija, etnologija, historična geografija, muzikologija), filozofije, psihologije, sociologije, informacijskih ved in bibliotekarstva ter izobraževalnih ved (pedagogika, didaktika, andragogika). Dosedanji raziskovalni dosežki so neizpodbitno nacionalnega pomena in imajo tudi velik ugled tudi na mednarodni ravni.

Raziskovalno delo je organizirano v okviru organizacijske enote Znanstvenoraziskovalnega inštituta FF, pod okriljem katerega se izvajajo različni nacionalni in mednarodni raziskovalni projekti. Glavni cilj inštituta je nadaljnji razvoj znanosti, ki se udejanja z implementacijo preko 100 raziskovalnih projektov na letni ravni. Inštitut združuje preko 500 registriranih in okoli 300 aktivnih raziskovalk in raziskovalcev, ki delujejo v okviru 13 raziskovalnih skupin.

Sodelovanje v mednarodnem okolju kaže na potrebo po vse večjem odprtem dostopu do naših rezultatov in publikacij, še posebej, ker je ta zahteva obvezujoča za sodelovanje v projektih evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020. Prva faza projekta odprtega dostopa v evropskih programih je bil odprti dostop (Openn Access), ki pomeni predpogoj za sodelovanje v obstoječem programu. Nadaljevanje tega je projekt upravljanja s podatki (Data Management), ki je v Obzorju 2020 pilotni projekt in zajema tudi raziskovanje na področju humanistike in družboslovja. Pri tem bo potrebno najprej določiti metodologijo, standarde in postopke, predhodno pa bo potrebno opraviti študijo identifikacije in ovrednotenja podatkov. Naše raziskovalce bomo spodbujali za sodelovanje v Pilot Data Management projektu, kar bo predstavljalo izziv tudi za upravljanje s človeškimi viri in znanji ter veščinami.

 

Glavni cilj infrastrukturnega programa IC ZIFF je celovita podpora pri izvajanju raziskovalnih programov in projektov.

 

Specifični ciliji IC ZIFF so:

  • identificirati in pripraviti vsebine, ki so rezultat raziskovalnega dela, za odprti dostop,
  • omogočiti ponovno uporabo raziskovalnih podatkov,
  • nadgraditi ali izgraditi materialno infrastrukturo (raziskovalne hube),
  • ustanoviti in izdajati interdisciplinarno znanstveno revijo v različnih jezikih,
  • promovirati raziskovalno - znanstvene dosežke, raziskovalke in raziskovalce,
  • prenova raziskovalne strategije na ravni inštitucije in na ravni raziskovalnih programov,
  • storitev za raziskovalce: projekti menedžment (od prijave do poročanja).
     

Implementacija infrastrukturnega programa bo izvedena v obdobju od 2015 do 2020.

Štirideset let Znanstvenoraziskovalnega inštituta Filozofske fakultete v sliki in besedi