Besedne postaje 2013

Šrilanka

O Šrilanki, "hibridnem otoku", prostoru zelo raznovrstnega obrednega življenja in izredno priljubljeni turistični destinaciji v južni Aziji, smo govorili na Besedni postaji, 12. decembra 2013, ko sta svoji knjigi predstavila dr. Boštjan Kravanja, slovenski antropolog, in dr. Lasanthi Manaranjanie Kalinga Dona, šrilanška etnomuzikologinja, ki živi na Slovenskem. Igro pogledov na Šrilanko od zunaj in od znotraj, s tematskimi iztočnicami v Izkustvenem svetu: Topografiji interakcijskega prostora v turistični Šrilanki (B. Kravanja, Znanstvena založba FF, Razprave FF, 2012) ter v knjigi Music and Healing Rituals of Sri Lanka. Their Relevance for Community Music Therapy and Medical Ethnomusicology (Kalinga Dona, S. Godage & Brothers (PVT) Ltd, 2013) je povezoval etnomuzikolog dr. Svanibor Pettan.

Božidar Jezernik: Kava – čarobni napoj

Na Besedni postaji smo 5. decembra 2013 govorili o knjigi Božidarja Jezernika, Kava – čarobni napoj (Modrijan, 2012).  Ali veste kaj se skriva v vaših kavnih skodelicah, od kod izvira kava in kako jo danes pridelujejo? Kava – strup ali afrodiziak? Kakšna sta kavina resnična vrednost in pomen? Kako pripraviti dobro kavo? Poleg avtorja je o sonaravni pridelavi na različnih koncih sveta govorila prof. dr. Metka Špes, Tine Čokl pa nas je na koncu razveselil še s skodelico prave kave iz pravične trgovine in brez kakršnegakoli dodatka.

Boris A. Novak: Definicije 

6. novembra 2013 smo na Besedni postaji prisluhnili zgodnji poeziji Borisa A. Novaka, Definicije (Založba Goga, 2013). V spremni besedi je Mojca Pišek zapisala: "Vzhodnjaška resnobnost haikuja se brati z zahodnjaško sproščenostjo aforizma. Modrost pregovora se obregne ob duhovitost epigrama. Gre za očaranost otroka in nikoli za razočaranost odraslega, če uporabimo spoznanje ene od definicij." S pesnikom se je pogovarjala urednica Jelka Ciglenečki.

Najlepša pošta

Poljub je

ljubezensko pismo

v kuverti ustnic.  

Najlepše ga je izročiti

ustno.

Ernest Mandel: Pomen druge svetovne vojne

13. novembra 2013 smo na Besedni postaji predstavljali knjigo Ernesta Mandela, Pomen druge svetovne vojne (Sophia, 2013). To sta storila zgodovinar dr. Jernej Kosi in sociolog Marko Kržan. Študija druge svetovne vojne Ernesta Mandela med primerljivimi deli izstopa po tem, da se ne posveti le posameznim bitkam in frontam, ampak tudi umestitvi teh bitk in front v širšo politično in ekonomsko sliko prve polovice 20. stoletja. Metodološko gre tako za sintezo, ki uspešno lovi ravnotežje med dolgotrajnimi, manj očitnimi zgodovinskimi procesi (prvi del) ter popisom in analizo posameznih dogodkov (drugi del). Drugo svetovno vojno razume Mandel predvsem v luči povečevanja napetosti med ključnimi akterji imperializma ter uspehov in neuspehov Stalinove Sovjetske zveze, mednarodnega delavskega gibanja in protikolonialnih gibanj. Po mnenju dr. Kosija Mandelova študija nedvomno zapolnjuje veliko praznino v slovenskem knjižnem prostoru, saj slovensko zgodovinopisje podobnih kvalitetnih in dostopnih študij ni proizvedlo.

dr. Vasja Badalič: Teror “trajne svobode”. Vojna v Afganistanu in Pakistanu

Na Besedni postaji, 6. novembra 2013, je dr. Vasja Badalič predstavil svojo najnovejšo knjigo Teror “trajne svobode”. Vojna v Afganistanu in Pakistanu (Krtina, 2013).  Vasja Badalič, filozof in novinar, je avtor knjig Za 100 evrov na mesec: proizvodni sistem globalnega kapitalizma (Krtina, 2010), Rdeča mašinerija: utrip Chávezove revolucije (Študentska založba, 2011) in Teror »trajne svobode«. Vojna v Afganistanu in Pakistanu (Krtina, 2013). Zadnja knjiga je nastala kot plod avtorjevih potovanj (2008–2012) po Afganistanu in Pakistanu, kjer se je srečeval z mnogimi žrtvami okupacije, zlorab in neprenehnih vojn. Na podlagi njihovih zgodb je prepričljivo prikazal, kako je vojaški poseg ZDA in njihovih evropskih zaveznikov, izveden pod geslom Enduring Freedom (Trajna svoboda), prinesel vse kaj drugega kot demokracijo in človekove pravice. O tem priča »koletaralna škoda« zahodne »vojne proti terorizmu«: desettisoči mrtvih, ranjenih in razseljenih, uničene hiše, naselja in gospodarstvo. Popolno nesmiselnost »vojne proti terorizmu« v Afganistanu in Pakistanu ponazarja tudi tamkajšnja krepitev uporniškega gibanja in porast pridelave opija za potrebe trgovine z mamili. 

Prisotne je predstavitev spodbudila h kar nekaj vprašanjem, založba Krtina pa je za pravilni odgovor na nagradno vprašanje, podarila knjigo.

Fantazijska literatura

Na Besedni postaji, 29. oktobra 2013, so se o Neilu Gaimanu in fantazijski literaturi razgovorili Matic Večko, ki je pogovoru, kot doktorski študent, vseskozi dajal znanstveno podlago, Boštjan Gorenc – Pižama, kot odličen prevajalec (tudi po mnenju številne prisotne publike - številka se je gibala okoli 100) in Sergej Hvala – Sneti, ki fantazijsko literaturo spremlja že več kot dvajset let in (prek revije Joker) širi zavest o tovrstni literaturi med podalpsko mladino ter budno spremlja in raziskuje na najrazličnejše načine. Osrednja debata se je sukala okrog Ameriških bogov, Gaimanovega kultnega dela, ki mu je prinesel prestižne nagrade hugo, nebula in locus, fantazijske literature na splošno in prevajanja (kaj, kako in ali sploh prevajati). Besedno postajo smo pripravili skupaj z založbo Sanje in prodali kar nekaj njihovih knjig.

Tule si je možno ogledati posnetek pogovora ...

Heroji in slavne osebnosti na Slovenskem

Na Besedni postaji smo, 21. oktobra 2013,  v sodelovanju z Znanstveno  založbo FF predstavili knjigo Heroji in slavne osebnosti na Slovenskem (Znanstvena založba, Zupaničeva knjižnica, 2013, ur. Božidar Jezernik). Goran Dekleva se je s sogovorniki prof. dr. Božidarjem Jezernikom, prof. dr. Alojzijo Zupan Sosič in doc. dr. Danom Podjedom pomenkoval o tem, ali je bil Jurij Vega Španec, katere kvalitete ima slovenski literarni junak danes in katere Urška Čepin. V knjigi pa je mogoče izvedeti tudi: Kdo je bil Anastazij Zelenec? Kaj je počela cesarica Sissi v Ljubljani? Čigav sin je v resnici Črtomir? Kdo so slovenski pomembneži? Iz kakšnega testa so bili narodni heroji? Kaj so zmogli slovenski junaki v miru? In konec koncev tudi, ali je bil Kekec Kakec?...

Dogodki

19. 10. 2020
Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
03. 09. 2020
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
26. 08. 2020
Oddelek za arheologijo
26. 08. 2020
Oddelek za filozofijo

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...