ALUO v Knjigarni FF: Urh Tacar, O fragmentu po fragmentih

Knjigarna

ALUO v Knjigarni FF

ALUO v Knjigarni FF: Strahinja Jovanović, Kreativno / Vizualno programiranje skozi pesmi slovenskih avtorjev 

Pogovor v Knjigarni FIlozofske fakultete

V Knjigarni Filozofske fakultete so 11. junija odprli razstavo likovnih pesmi, ki so jo pripravili študenti in študentke smeri Grafično oblikovanje ALUO. Likovna pesem je znana že od antike naprej, pesmi v obliki križev so bile denimo priljubljene v srednjem veku, celo naša državna himna po obliki spominja na vinski kelih, saj je v osnovi napitnica. Likovne pesmi so se razmahnile zlasti v začetku 20. stoletja (Mallarmé, Apollinaire), tradicija takšnih pesmi pa se nadaljuje vse do danes. Če je prej obstajala likovna pesem a priori, torej takšna, ki je s prepoznavo zunanjo obliko aludirala na vsebino in tematiko pesmi, je tokratna likovna pesem študentk in študentov ALUO UL nastala a posteriori in literarno besedilo modificirala v umetniško obliko, ki je povsem subjektivna.  Študenti in študentke so namreč z ustvarjalnim programiranjem upodobili dela znanih slovenskih pesnikov, pri čemer so z raziskovanjem, ponavljanjem, razmišljanjem in odkrivanjem uporabili kodo kot primarni medij za ustvarjanje širokega nabora medijskih artefaktov. Ustvarili so grafike in orodja, ki odpirajo nova poglavja oblikovanja – algoritmično, parametrično in generativno oblikovanje. Digitalni medij tako sproža nov način razmišljanja o pisani besedi in daje vpogled v programirane vizualizacije literarnih pesniških besedil.

Kurator in demonstrator: Strahinja Jovanović
Mentorja: prof. Eduard Čehovin, prof. Radovan Jenko
Sodelujoči študenti in študentke: Dino Spahič, Maja Mitrovič, Andrea Aleksić, Ana Frank Bogataj, Špela Banko, Teja Gregorič, Anja Majcen, Nik Leban in Aja Vogrinčič. 
Razstava bo na ogled čez poletje, do 11. septembra 2024, v času odprtosti Knjigarne FF (od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro).

ALUO v Knjigarni FF: Urh Tacar, O fragmentu po fragmentih

Urh Tacar je leta 2021 diplomiral na Oddelku za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO), kjer nadaljuje tudi magistrski študij na smeri Konserviranje in restavriranje stenskih slik in kamna. Strokovno znanje in izkušnje s področja konservatorstva-restavratorstva pridobiva s sodelovanjem pri mnogih študijskih in obštudijskih projektih, na primer konserviranju-restavriranju: stenske slike Vaska Preglja na Gimnaziji Jožeta Plečnika, stenske slike Slavka Pengova na Naravoslovnotehniški fakulteti (UL NTF), kiparskih del Študentske forme vive v Rožni dolini, emonskih mozaikov (vse pod mentorstvom doc. dr. Blaža Šemeta, UL ALUO).

Svoje raziskovanje vzporedno dopolnjuje tudi s študentskim delom v Konservatorski službi Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), v sklopu katerega je med drugim sodeloval pri pripravi rimskih sarkofagov na transport v nove prostore. Trenutno se ukvarja s konserviranjem-restavriranjem rimskega fragmenta stenske poslikave iz MGML, projektom, ki je hkrati tudi njegova magistrska naloga, izbral pa ga je tudi za predmet pričujoče razstave.

Gre za skoraj štirimetrski fragment, pri katerem je poleg njegove velikosti zanimivo tudi dejstvo, da o njem vemo izredno malo, saj je motiv poslikave še skrit, v muzeju pa tudi primanjkuje dokumentacije. Na razstavi bo avtor, predvsem s pomočjo fotografij in grafičnih predlog (3D-sken), poskušal predstaviti vse potrebno, potek in ozadje konservatorsko-restavratorskih postopkov, rešitve morebitnih problemov, povezovanja z drugimi strokami in akterji, potrpežljivost in trud, kar bo s časom, tako rekoč fragment za fragmentom, pripeljalo do želenih rezultatov, odkrivanja podrobnosti o obravnavanem predmetu/umetnini.
Namen razstave je poudariti, kako pomembna je dokumentacija konservatorsko-restavratorskih postopkov, ko se začnemo preizpraševati o smiselnosti dolgotrajnega reševanja tovrstnega gradiva, spremljajočih problemih in vrednosti samega artefakta, saj je slednji brez konteksta res lahko dojet le kot ogromna gmota ometa. Avtor zato razstavo vidi kot dobro priložnost za ozaveščanje strokovne (zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, arheologov …) in širše javnosti. Pa čeprav je to nekoliko paradoksalno, saj bo pomen projekta le z razstavljenim gradivom še vedno ostal težko dojemljiv, v fragmentih.

Razstava bo na ogled čez poletje, do 6. septembra 2023, v času odprtosti Knjigarne Filozofske fakultete.

ALUO v Knjigarni FF: Tine Lisjak, Voliera

Na tretji razstavi z naslovom Voliera se predstavlja Tine Lisjak, podiplomski študent fotografije.

Nebo je okolje, v katerem se človek brez svojih orodij težko znajde. Po zemlji hodimo, v vodi plavamo, a z neba pademo. Ker na nebu sami ne znamo gospodariti, pomeni, da sami tudi ne zmoremo gospodariti z nebeškim (s tem, kar pripada nebu). V Volieri, domišljijskem svetu, je človek ptič, ki je nebu kos. Pa vendar mu ni zmožen gospodariti, kar pomeni, da je človek človeka svoboden.

Naj bodo visoke, dolge in polne knjižne police arhitektura mesta, gosti gozdovi, vetrnice in vse to skupaj; urejen osmotski nered znanja, nad katerega se dvigajo majhni, gibki ljudje, ga obletavajo, spet drugič radovedno pikirajo proti njemu ali pa mu strmo bežijo.

Opazovalec, gost v Volieri, volier, je vabljen k opazovanju, poslušanju in zavidanju letečim ljudem.

Tine Lisjak (1993) je študent magistrskega programa fotografije na UL ALUO. Razstavljal je na kolektivnih razstavah v Grožnjanu (Gradska galerija Fonticus, Pop up razstava fotografskih knjig, 2019), v Dobri Vagi (AppointMENT 6.0, 2022), na trienalu mladih umetnic in umetnikov Premiera 2022 v Galeriji sodobne umetnosti Celje (2022) in sodeloval pri projektu Gallery Delivery; Live Laugh Love zavoda za sodobne umetnosti Aksioma (2021). Pri projektu oživitve ljubljanskih telefonskih govorilnic javnega zavoda Mladi zmaji je sodeloval s svojimi fotografijami govorilnic (2021). Je dobitnik priznanja UL ALUO za izjemne dosežke v prvem letniku magistrskega študija (2022).

Zanima ga predvsem odnos človeka do fotografije in umetnosti ter njuna moč čustvene manipulacije. Skozi prizmo umetnosti pogosto raziskuje humor in moč njegove potencialne subverzivnosti ter transgresivnosti. Vleče ga predvsem k intermedijskemu raziskovanju spletov kompleksnih občutij (kolektivnih in individualnih) ter njihovi manifestaciji v naravnem kot tudi umetn(ostn)em okolju.

Razstava bo na ogled od 23. februarja do 14. aprila 2023, v času odprtosti Knjigarne FF (od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00).

Avtor del in instalacije: Tine Lisjak
Mentor postavitve: doc. Peter Rauch
Grafično oblikovanje: Zala Križ
Organizacija razstave: UL ALUO in UL FF

ALUO v Knjigarni FF: Svitlana Ryabishchuk, Ali veš, da te lahko ubijejo, medtem ko čakaš v vrsti na kruh?

Svitlana Ryabishchuk (1998, Čerkasi, Ukrajina) je slikarka, ki živi in dela v Ljubljani. Leta 2020 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO). Trenutno tam zaključuje vzporedni magistrski študij na smereh Slikarstvo in Grafika – to sta tudi področji njenega ustvarjanja. Njeno delo temelji na ukrajinski ljudski kulturi, dediščini, folklori, sovjetski ikonografiji in človeški izkušnji integracije v nov družbeno-kulturni prostor. Znotraj svoje umetniške prakse avtorica eksperimentira s sovjetskimi artefakti, ki jih integrira v slikarski medij, prostorsko postavitev in medij grafike. Pri svojem delu raziskuje naravo sovjetske dediščine in postsovjetske realnosti, njenih posledic do današnjega dne. Pri tem jo zanima poskus ohranjanja, arhiviranja in prenašanja kulturne vrednosti objekta s preobrazbo likovnega motiva in podobe.

Doslej se je predstavila na več skupinskih razstavah, mdr. v galerijah Modri kot, Tam-tam plakat, Galerija kiparskega oddelka, galerija Skedenj, DobraVaga, Cukrarna in GT22. Je letošnja prejemnica umetniškega priznanja Listina Primavera, ki ga podeljuje DLUM – Društvo likovnih umetnikov Maribor.

Razstavljeno delo, ki je nastalo pod mentorstvom izr. prof. mag. Zore Stančič, je postavljeno v kontekst rusko-ukrajinske vojne. Govori o incidentu (vojnem zločinu), v katerem so 16. marca 2022 v mestu Černigiv ubili deset ukrajinskih civilistov, ki so čakali v vrsti za kruh.

Vektorsko spremenjene podobe grafik izhajajo iz virtualne ponazoritve obdelave žita in peke kruha iz mobilne igre Township – ta simbolično ponuja možnost združitve kmetijske dejavnosti in urbanega gradbeništva. Grafike prikazujejo naključno nastale vzorce, ki spominjajo na oblike ruševin številnih ukrajinskih mest med vojaško agresijo. Ali bo »žitnica Evrope« lahko vstala iz ruševin?

Otvoritev razstave je potekala v Knjigarni FF, dne 21. 12. 2022. Razstavo je otvorila prodekanja Filozofske fakultete dr. Irena Samide.

Razstava bo na ogled do 1. februarja 2023, v času odprtosti Knjigarne Filozofske fakultete (od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00).

Organizacija razstave: UL ALUO in UL FF
Foto: Arhiv FF

ALUO v Knjigarni FF: Živa Oblak, Človek, ne jezi se! Razstava ilustracij za slikanico po zgodbi Svetlane Makarovič

V knjigarni Filozofske fakultete je 26. 10. 2022 potekala otvoritev razstave ilustracij Žive Oblak, diplomantke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL. Razstavljene ilustracije in slikanica Človek, ne jezi se! po besedilu Svetlane Makarovič so del študentkinega diplomskega dela, ki je nastalo pod mentorstvom doc. Suzi Bricelj. Gre za prvo v ciklu razstav študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v prostorih Knjigarne FF, obenem pa je razstava nekakšna uvertura za bolj intenzivno sodelovanje med Filozofsko fakulteto in ALUO. Poleg mesečnih razstav v Knjigarni FF se nam namreč obetajo še vsakoletni novembrski humanistično-umetniški dogodki, kjer bo ALUO gostovala na FF, FF pa se bo predstavila na ALUO. Dogodki naj bi poglobili sodelovanje med institucijama in mladim študirajočim omogočili, da se predstavijo izven okvirov domače fakultete oz. akademije.

Razstavo je otvorila dekanja Filozofske fakultete dr. Mojca Šlamberger Brezar, ki je poudarila pomembnost sodelovanja med članicami UL. (Mateja Gaber)

Živa Oblak je bila rojena 20. julija 1997 na Jesenicah in živi obdana z naravo v Gozdu Martuljku. Od malih nog uživa v vsakovrstnem ustvarjanju in izmišljevanju zgodb ter je velika ljubiteljica živali. Že pri petih letih je ustvarila svojo prvo slikanico. Zaradi ljubezni do risanja se je vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani (SŠOF) ter nadaljevala s študijem ilustracije na UL ALUO. Zanimajo jo predvsem strip in narativna ilustracija ter pripovedovanje zgodb skozi risbo na razumljiv in zanimiv način. V svoja dela vključuje vtise iz narave, predvsem pa rada posveča pozornost izražanju čustev in misli skozi obrazno mimiko likov. Razstavljene ilustracije in slikanica Človek, ne jezi se! po besedilu Svetlane Makarovič so del njenega diplomskega dela, ki je nastalo letos pod mentorstvom doc. Suzi Bricelj na smeri Ilustracija Oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij UL ALUO.

Živa Oblak:

»Za besedilo Svetlane Makarovič sem se odločila v letu, ko je gospa praznovala 80. rojstni dan. Želela sem počastiti opus njenih otroških in mladinskih zgodb, ki sem jih z veseljem brala v otroštvu. Njene zgodbe dojemam kot večplastne in jih prebiram še danes. Zgodba Človek, ne jezi se! prikazuje del življenja na podeželju, o katerem se ne govori veliko, še posebej ne otrokom – krutost do živali in pretirane zamere ljudi. Besedilo na otroku prijazen, a ne pretirano olepšan način prikazuje življenje klateške mačke in njenega mladička. Glavno sporočilo opozarja na posledice jeze ter na to, kako pomembni sta strpnost in potrpežljivost. Mislim, da je to sporočilo pomembno za otroke, kjerkoli že odraščajo. Z ilustracijami prikazujem odzive in krepim čustva likov v besedilu, da se otroci lažje poistovetijo z glavnim likom in bolje razumejo namene antagonista v zgodbi. S tem želim, da zgodba zanje postane resnična, saj se jih sporočilo pripovedi tako najbolje dotakne.«

Razstava bo na ogled do 2. decembra 2022, v času odprtosti Knjigarne Filozofske fakultete (od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00).

Grafično oblikovanje: Zala Križ

Organizacija razstave: UL ALUO in UL FF

Foto: Janez Zalaznik

Dogodki

01. 07. - 10. 07. 2024
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Julijski Karierni tabor za študentke in študente Univerze v Ljubljani

26. 06. 2024
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Konferenca: Nacionalistična večjezičnost: Mnogotere jezikovne lojalnosti in nacionalna pripadnost v Vzhodni in Srednji Evropi ter na Balkanu

21. 06. 2024
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Predavanje na temo ugovora na informativni izračun dohodnine za študente

15. 06. 2024
Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Poletna muzejska noč

12. 06. 2024
Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Javno predavanje dr. Mateja Šeklija pred izvolitvijo v naziv redni profesor