Zgodovina filmske teorije

Predmet Zgodovina filmske teorije detektira v filmski misli 20. stoletja serijo najpomembnejših avtorjev, nato pa s podrobnim branjem njihovih del postopoma sestavi svojevrstno virtualno knjižnico ključnih pojmov iz zgodovine filmske misli.

Pri tem enakovredno obravnava tako razmišljanja filmskih ustvarjalcev (Eisenstein, Epstein, Bresson, Godard, Passollini…), soočanja s filmom avtorjev drugih disciplin (filozofa Deleuze in Žižek, umetnostna zgodovinarja Gombrich in Panofsky, sociologa Baudrillard in Virilio…), predvsem pa tistih teoretikov, ki so vsa svoja razmišljanja in raziskave posvetili prav filmu. Med avtorji in deli, ki jih predmet obravnava, so:
Hugo Munsterberg (Film, psihološka študija. Nema fotodrama leta 1916), Sigfried Kracauer (Od Caligarija do Hitlerja, Narava filma), Lotte Eisner (Demonski ekran), Bela Balazs (Filmska kultura), Rudolf Arnheim (Film kot umetnost), Andre Bazin (Kaj je film), Jean Mitry (Estetika in psihologija filma), Edgar Morin (Film ali imaginarni človek), Pascal Bonitzer (Slepo polje, Dekadriranja), Michel Chion (Glas v filmu, Filmska glasba, Audiovizija), David Bordwell in Kristin Thompson (Zgodovina filma).

Obravnavane teoretske paradigme vključujejo:
- formalizem in strukturalizem,
- teorije filmskega aparatusa,
- feministično in postfeministično filmsko teorijo,
- psihoanalitsko in shizoanalitsko filmsko teorijo,
- marksistični in postmarksistični pristop,
- poststrukturalizem in postmodernizem,
- queer teorijo in
- postkolonialne študije filma.

Poudarek bo tako na širši epistemološki, ideološki in kulturni kontekstualizaciji omenjenih intervencij kot tudi na specifičnih spremembah, ki jih le-te zahtevajo na področju filmske analize in interpretacije (npr. intenzivnejše zanimanje za filmski zvok in kritično prevrednotenje hierarhičnega razmerja med zvokom in sliko.