Programi za izpopolnjevanje

Namen programa

Program je namenjen diplomantom visokošolskih študijskih programov, ki morajo po zakonu imeti pedagoško-andragoško izobrazbo, s ciljem pridobitve temeljnih znanj za izvajanje pedagoškega procesa v osnovnem in srednjem izobraževanju.

Cilji programa

Glavni cilj programa je omogočiti strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, da pridobijo pedagoško-andragoško usposobljenost, ki jim bo omogočala kakovostno vzgojno-izobraževalno delo v osnovnih in srednjih šolah.

Program omogoča pridobitev:

  • kompetence učinkovitega poučevanja
  • kompetence vseživljenjskega poučevanja
  • kompetence vodenja in komunikacije
  • kompetence preverjanja in ocenjevanja znanja ter spremljanja napredka učencev
  • širših profesionalnih kompetenc

V skladu z Merili za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev program obsega 60 KT ter vključuje pedagoško, psihološko, andragoško, splošno didaktično znanje, znanje specialnih oz. predmetnih didaktik ter pedagoško oz. andragoško prakso (15 KT).

Vpisni pogoj

končan prvostopenjski študijski program oz. diploma visokošolskega ali višješolskega študijskega programa.

Opozorilo:

Za redno zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja ter za pristop k strokovnemu izpitu potrebujete poleg opravljene pedagoško-andragoške izobrazbe, ki jo boste pridobili z zaključkom našega programa, tudi ustrezno izobrazbo oz. diplomo z ustreznega področja. Preden potrdite prijavo na program se o ustreznosti svoje izobrazbe za zaposlitev na področju šolstva prepričajte v Sektorju za razvoj kadrov v šolstvu Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Predstavitveni zbornik programa Pedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah

Elektronska prijava na razpis za vpis v program

Razpis za š.l. 2020/2021

Študijski program je namenjen:

 

1. učiteljem, ki nameravajo delati ali že delajo v šolskih knjižnicah - prijavijo se v smer programa ŠPIK: Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje (ŠPIK-Š)

in

2. zaposlenim v knjižnicah, ki morajo opraviti bibliotekarski izpit.

Na podlagi zahtev novele Zakona o knjižničarstvu in Pravilnika o bibliotekarskem izpitu razpisujemo novo smer znotraj programa ŠPIK: Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B).

 

Smer Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje (ŠPIK-Š)

Namen smeri programa:

Smer programa je namenjena učiteljem, ki nameravajo delati ali že delajo v šolskih knjižnicah, to je knjižnicah osnovnih, srednjih in strokovnih šol, glasbenih šol, zavodov za usposabljanje mladine in dijaških domov.

Cilji smeri programa:

Cilj smeri programa je, da udeležence seznani z delom v šolski knjižnici in jih pripravi za delovna opravila v njih. Smer programa ne usposobi za izvajanje predmeta Informacijsko opismenjevanje, za katera je po veljavnih predpisih potrebna izobrazba druge stopnje iz bibliotekarstva.

Vpisni pogoj:

V smer programa se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo pridobljeno po študijskem programu druge stopnje oziroma izobrazbo pridobljeno po študijskem programu, po katerem se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o stopnji in smeri izobrazbe za učitelja oz. svetovalnega delavca v vzgoji in izobraževanju. Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi udeleženci, ki so končali izobraževanje v tujini.

Prednost pri vpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom s področja vzgoje in izobraževanja. Če je teh kandidatov več kot je razpisanih mest, se upošteva kriterij daljše dobe zaposlitve na področju vzgoje in izobraževanja (v šolski knjižnici).

 

Predstavitveni zbornik smeri študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje (ŠPIK-Š)

Razpis za š.l. 2020/21

Elektronska prijava na razpis za vpis v smer programa

Obrazec za Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK-Š)

 

Smer Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B)

Namen smeri programa:

Smer programa je namenjena kandidatom za bibliotekarski izpit za bibliotekarja, ki glede na določbe Zakona o knjižničarstvu nimajo ustrezne smeri izobrazbe in morajo zato pred opravljanjem bibliotekarskega izpita opraviti študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva.

Cilji smeri programa:

Temeljni cilj nove smeri je, da slušatelje, ki nimajo pridobljene izobrazbe s področja bibliotekarstva, seznani z delom v knjižnici, jih usposobi za osnovne knjižnične naloge in jih pripravi za opravljanje bibliotekarskega izpita.

Vpisni pogoj:

V smer programa se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo pridobljeno po študijskem programu prve ali druge stopnje oziroma izobrazbo pridobljeno po študijskem programu, po katerem se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve ali druge stopnje. Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi udeleženci, ki so končali izobraževanje v tujini.

Prednost pri vpisu v smer študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) imajo kandidati, ki imajo daljše delovne izkušnje z delom v knjižnici.

 

Predstavitveni zbornik smeri študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B)

Razpis za š.l. 2020/21

Elektronska prijava na razpis za vpis v smer programa

Obrazec za Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK-B)

 

Namen programa

Program je namenjen absolventom programov prve stopnje vseh smeri, pa tudi že registriranim sodnim tolmačem, ki se morajo v skladu z najnovejšimi direktivami EU stalno izpopolnjevati. Temeljne jezikovne in kulturne kompetence bodo predpogoj za sodelovanje v programu, v katerem bodo udeleženci pridobili poglobljeno znanje o slovenskem pravnem sistemu (kazensko, upravno in civilno pravo) in se seznanili z azilnimi, upravnimi, notarskimi in matičnimi postopki. Študijski program za izpopolnjevanje lahko pripomore, ni pa uradna priprava za izpit za sodnega tolmača, ampak je namenjen tistim, ki delajo v skupnostnem tolmačenju, ter sodnim tolmačem, ki bi radi poglobili svoje znanje.

Cilji programa

Temeljni cilji programa so spoznavanje pravnega sistema RS, poznavanje osnov kazenskega, civilnega in upravnega prava ter postopkov, sposobnost analize, iskanja in preverjanja virov, priprave glosarjev ter samostojnega in kakovostnega prevajanja strokovnih besedil (obrazci, obtožnice, osebni dokumenti, notarske in matične listine, izvedenska mnenja). Na področju tolmačenja so temeljni cilji poznavanje vloge tolmača v različnih situacijah in postavitvah (tolmačenje za policijo, azilni dom, sodišče), poznavanje tehnike dialoškega, konsekutivnega, šepetanega tolmačenja ter tolmačenja z lista. Udeleženci bodo usvojili tudi osnove tolmačenja na daljavo.

Vpisni pogoj

Končan vsaj prvostopenjski študijski program. Pogoj za vpis v program je tudi opravljen preizkus znanja dveh jezikov (slovenskega in enega tujega).

Predstavitveni zbornik študijskega programa za izpopolnjevanje Strokovno izpopolnjevanje tolmačev za sodišča in urade

Razpis za š. l. 2020/2021

Elektronska prijava na razpis za vpis v program

 

Namen programa

Program je namenjen predavateljem višjih strokovnih šol z visoko izobrazbo.

 

Cilji programa

Glavni cilj programa je usposobiti predavatelje višjih strokovnih šol za kakovostno izobraževalno delo, ob upoštevanju sodobnih dognanj pedagoške psihologije, visokošolske didaktike, andragogike, poklicne pedagogike in specifičnosti danega poklicnega področja.

Program je zasnovan na:

  • razvoju kompetenc, ki jih potrebuje višješolski predavatelj,
  • prepletanju psihološke, pedagoške, andragoške in didaktične teorije ter učne in poklicne prakse,
  • modelu izkušenjskega in kolegialnega učenja,
  • paradigmi učitelja kot razmišljajočega praktika in avtonomnega profesionalca,
  • izobraževanju, ki je usmerjeno k udeležencem in ni le prenašanje gotovih znanj, ampak spodbuja aktivno sodelovanje udeležencev ob soočanju teorije in izkušenj.

V skladu z Merili za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev program obsega 30 KT.

 

Vpisni pogoj

končan študijski program druge stopnje po bolonjski prenovi oziroma univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program.

 

Predstavitveni zbornik Programa za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol

Razpis za š.l. 2019/20

 

Ciljna skupina

Visokošolski asistenti, predvsem ob prvi izvolitvi v učiteljski naziv.

Cilji in namen programa

Seznaniti kandidate s širšo paleto različnih oblik pedagoškega dela s študenti (delo z velikimi in malimi skupinami, variante predavanja, aktivno samostojno delo s študentov, metode iskustvenega učenja...) in s kriteriji izbiranja, uvesti kandidate v osnovne postopke načrtovanja, izvajanja in vrednotenja rezultatov pedagoškega procesa.  

 

Predstavitev programa »Program za izpopolnjevanje Osnove visokošolske didaktike«

Ciljna skupina

Zaposleni v gospodarskih in negospodarskih organizacijah, ki opravljajo ali bodo opravljali mentorstvo na praktičnem usposabljanju.  

Cilji in namen programa

Usposobiti mentorje za kakovostno praktično usposabljanje, ne glede na njihovo strokovno področje. Program usposablja mentorje na področju nepedagoške prakse. Omogoča pridobiti temeljna znanja za izvajanje mentorstva (o vlogi mentorja, pomenu mentorskega procesa, o formalnih osnovah za izvajanje praktičnega usposabljanja, o načrtovanju, izvajanju in evalvaciji praktičnega usposabljanja), kot tudi izpeljavo mentorstva v svoji organizaciji in ga evalvirati ter predstaviti ostalim udeležencem. Namenjen je izpopolnjevanju ali na novo izobraževanju že zaposlenih oseb, ki v gospodarskih in negospodarskih organizacijah opravljajo ali bodo opravljali mentorstvo na praktičnem usposabljanju.  

 

Predstavitev programa »Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje v delovnih organizacijah«

Za visokošolske učitelje/ice in delavce/-ke smo pripravili različne izobraževalne programe, s katerimi lahko izpopolnijo in osvežijo svoje znanje. Pri pripravi izobraževanj smo izhajali iz dolgoletnih izkušenj pri izvedbi izobraževanj in projektov – zlasti s področja kakovostnega poučevanja in učenja – ter iz potrebe po pedagoški odličnosti v visokem šolstvu, pri čemer smo poleg sodobnih spoznanj upoštevali tudi predloge in želje dosedanjih udeležencev.

 

1. Obrnjeno učenje – v študenta usmerjeno poučevanje

dr. Andreja Lavrič,  ddr. Barica Marentič Požarnik, 16 ur (3x4 kontaktne ure in 4 ure samostojnega dela)

Delavnica bo usmerjena v spoznavanje korakov in orodij »obrnjenega učenja« ter aktivnih metod poučevanja. Pri tem bodo udeleženci spoznali in doživeli »obrnjeno« vlogo učitelja kot usmerjevalca samostojnega učenja ter tudi možnosti povratne informacije pri obrnjenem učenju: video, blog, test, kviz, itd.

2. Preverjanje in ocenjevanje znanja

ddr. Barica Marentič Požarnik, dr. Andreja Lavrič; 12 ur (2x4 kontaktne ure in 4 ure samostojnega dela)

Delavnica bo osredotočena na usklajevanje učnih ciljev, standardov in načinov ocenjevanja. Podrobneje bodo predstavljene vrste preverjanja in ocenjevanja, pomen sprotne povratne informacije ter značilnosti dobrega ocenjevanja, ki naj spodbuja uspešnejše učenje.

3. Trema in anksioznost študentov in predavateljev

dr. Andreja Lavrič; 8 ur

Namen delavnice je poiskati odgovor na vprašanje, zakaj pride do pojavov treme in anksioznosti in spoznati ukrepe za zmanjšanje treme pri študentih in predavateljih, strategije soočanja s tremo ter tehnike sproščanja (dihalne tehnike, mišična progresivna relaksacija, vizualizacija idr.). Udeleženci bodo prejeli povratno informacijo o svoji tremi in strahu. 

4. Motivacija študentov, uspešno učenje in aktivne metode poučevanja

ddr. Barica Marentič Požarnik, dr. Andreja Lavrič; 12 ur (2x4 kontaktne ure in 4 ure samostojnega dela)

Preko spoznavanja pomena in raznih virov učne motivacije ter vpliva aktivnih metod poučevanja bodo udeleženci dobili odgovor na vprašanje »Kako uspešneje poučevati?« Udeleženci bodo spoznali glavne dejavnike uspešnega učenja in preizkusili nekatere aktivne metode ter možnosti motiviranja študentov.   

5. Skupinsko delo za aktivnejši študij

dr. Melita Puklek Levpušček; 8 ur

Udeleženci bodo spoznali načine učinkovitega organiziranja skupinskega dela, skupinsko dinamiko ter različne oblike skupinskega dela s študenti, ki jih bodo tudi preizkusili. Spoznali bodo načine ocenjevanja skupinskega dela ter reflektirali lastno prakso na področju uporabe različnih oblik dela s študenti.

6. Motivacija za kakovosten študij

dr. Marjeta Šarić; 8 ur

Osnovni namen programa je, da visokošolski učitelji  razširijo in poglobijo razumevanje motivacije za študij kot enega pomembnih dejavnikov kakovostnega študija, spoznajo povezavo med vrsto motivacije in pristopom k študiju ter spoznajo načine spodbujanja motivacije študentov za kakovosten študij.

7. Ocenjevanje za kakovosten študij

dr. Marjeta Šarić; 8 ur

Udeleženci bodo izpopolnili znanje o vrstah in oblikah ocenjevanja, o pomenu usklajenosti med učnimi cilji, metodami in ocenjevanjem znanja ter pridobili zmožnosti za načrtovanje in izvedbo dobrega preverjanja znanja in ocenjevanja.

8. Uspešno javno nastopanje v angleščini

dr. Smilja Komar, mag. Mojca Belak, dr. Cvetka Sokolov; 15 ur

Udeleženci se bodo v teoretičnem delu seminarja seznanili z osnovnimi značilnostmi javnega govora in nastopanja. Predstavljeni bodo različni načini in možnosti priprave prepričljive, učinkovite in zanimive javne predstavitve v angleškem jeziku.

9. E-učenje

dr. Marko Radovan in Mitja Podreka; 24 ur

Udeleženci izobraževanja se bodo seznanili s procesi e-učenja s kognitivnega in socialnega vidika in spoznali proces načrtovanja ter izvajanja e-učenja. Delo bo večinoma potekalo v spletni učilnici, v kateri bodo udeleženci pripravili lastna e-gradiva.

10. Retorika za visokošolske učitelje/delavce

dr. Hotimir Tivadar; 15 ur

Izrazito praktično naravnana delavnica bo udeležencem omogočila izboljšanje (knjižnega) govora, kar je nujno za boljše poučevanje. Namen je, da se udeleženci zavedajo različnih govornih položajev in značilnosti lastnega govora ter pridobijo kakovostnejše izražanje in komunikacijo tako v pisnem, še posebej pa v govorjenem jezikovnem kodu.

11. Mentorstvo v praktičnem usposabljanju študentov v delovnih organizacijah

dr. Monika Govekar-Okoliš; 12 ur

Mentorji koordinatorji oz. organizatorji praktičnega usposabljanja študentov na fakultetah se bodo dodatno usposobili za kakovostno vodenje študentov na praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah. Poudarek bo na kakovostnem načrtovanju, vodenju  in evalvaciji praktičnega usposabljanja študentov.

12. Strokovno in znanstveno besedilo

dr. Mojca Smolej; 10 ur

Na osnovi konkretnih primerov se bodo udeleženci seznanili z najpogostejšimi napakami pri strokovnem/znanstvenem pisanju, obenem pa se bodo seznanili z zakonitostmi strokovnega jezika (slovnica, pravopis, oblika besedila, terminologija).

13. Pravopis in urejanje besedil

dr. Erika Kržišnik; 10 ur

Kako brati Slovenski pravopis in kako interpretirati besedilne podatke? Udeleženci bodo sposobni povezati  teoretično in praktično pridobljeno jezikovno in jezikoslovno znanje z namenom priprave končne podobe pisnega ali govorjenega besedila.

14. Uporaba spletnih slovarskih in besedilnih virov

dr. Marko Stabej; 10 ur

Sodobni spletni slovarski in besedilni viri ponujajo raznovrstne in bogate informacije o slovenskem jeziku in sporazumevalnih navadah ter praksah v slovenski jezikovni skupnosti. Delavnica bo predstavila glavne jezikovne vire za slovenščino in možnosti njihove uporabe za različne namene – od pomoči pri pisanju, poimenovanju in drugih sporazumevalnih dejavnosti do preverjanja in bogatenja jezikovne zmožnosti.

 

Za dodatne informacij nas lahko pokličete na 01 241 10 46 ali nam pišete na luka.hrovat@ff.uni-lj.si .

PRIJAVA NA JEZIKOVNE TEČAJE 2020/21

Filozofska fakulteta ponuja tečaje iz več kot 30 klasičnih in modernih jezikov.

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...