Projektor

Bolonjski projekti

Projekt Posodabljanje in razvijanje študijskih programov visokega šolstva v letih 2004-2007

Projekt je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - evropski socialni sklad
 

Uvod – kdo smo

Filozofska fakulteta je najbolj raznolika in kompleksna članica Univerze v Ljubljani; združuje namreč 21 oddelkov z 31 dodiplomskimi študijskimi programi in znanstvenimi disciplinami, 58 smeri in nudi preko 700 možnih povezav teh programov in smeri. Podiplomskih študijskih programov, magistrskih, doktorskih in specializacijskih je doslej 23, od tega sta dva medoddelčna in medfakultetna, eden pa je že oblikovan po modelu Evropskih masters programov.

Po številu študentov (preko 7000), zaposlenih (preko 550) in programov je Filozofska fakulteta primerljiva z manjšimi univerzami po svetu. Zato je posodobitev in razvijanje študijskih programov prve do tretje stopnje po Bolonjskih priporočilih in načelih zelo zapletena in zahtevna naloga, ki se jo je treba lotiti celostno, usklajeno s številnimi dejavniki in po tehtni analizi potreb ter razvoja strok, saj bodo učinki prenove programov daljnosežni.

Osnova za kandidiranje: preteklo delo in izkušnje pri razvijanju novih kurikulov

Filozofska fakulteta se je prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki je v veliki meri sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada, na bazi minulega dela na prenovah študijskih programov od leta 1997.

Že v jeseni 1997 smo razvili tipologijo izbirnih predmetov in evidentirali z izvedbo in organizacijo povezanih problematik ter nanjo opozorili in za rešitve povprašali na takratnem ministrstvu, ki je bilo takratni direktni financer univerz v Sloveniji. Vprašanja medfakultetne in meduniverzitetne izbirnosti v tim.

D-stebru, torej v tistem delu prostega izbora, ki bi si ga lahko študentje nabirali na različnih fakultetah – glede na svoje interese in poklicne želje – še do sedaj niso rešena in ustvarjajo pomembno oviro pri pretoku znanja ter nudijo faktično legitimacijo fakultetam, ki se ne želijo odpirati drugim strokam.

V naslednjih letih, torej od leta 1998 (pred Bolonjsko deklaracijo) smo začeli s prenavljanjem študijskih programov z ECTS metodologijo in pri tem razvili sistem, ki smo ga imenovali nabirno- izbirni sistem z ECTS točkovanjem, saj še danes menimo, da je prevzeto izrazje za točke krediti zavajajoče in ne ustreza slovenskim okvirom.

Smo edina fakulteta, ki je kljub svoji raznolikosti in kompleksnosti izdelala enotno metodologijo za prenovitev študijskih programov po Bolonjskih modelih, ki so veljali v iztekajočem se tisočletju. Namesto formalistične pretvorbe iz števila kontaktnih ur v točke, smo se točkovanja lotili vsebinsko in na tak način dosegli razmislek o sestavi študijskih programov in kakovostno prenovo. Nabirno-izbirni sistem z ECTS točkovanjem odlikujejo naslednje značilnosti:

  • predmeti so razdeljeni na 4 skupine ali stebre: temeljne, poglobitvene in usmeritvene, notranje izbirne predmete in zunanje izbirne predmete;
  • upoštevali smo točkovanje po bremenu študenta
  • zaposljivost smo skušali vnesti vsaj okvirno
  • uskladili smo dvopredmetne študije, pedagoške programe in 4 smeri programov, kjer je bilo to potrebno in s tem diferencirano dopolnili mednarodno metodologijo.

Tako smo temeljito prenovili in pripravili vseh 31 programov in 58 smeri; zataknilo se je na Svetu za Visoko šolstvo, ki očitno ni pričakoval takega kompleksnega in vsebinskega odziva. Zato menimo, da smo bili izjemno dobro pripravljeni za nadaljnjo prenovo in razvijanje programov po novejših Bolonjskih smernicah. Tudi s strani Sveta za Visoko šolstvo nam zagotavljajo, da ni visokošolske ustanove v Sloveniji, ki bi se v preteklosti bolj celostno lotila preoblikovanja študijskih programov.

»Svet za visoko šolstvo pozdravlja začetek temeljite prenove dodiplomskih študijskih programov, ki ga je pripravila Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ker izziva ob nalogi, da kreditno ovrednoti svoje programe, ni sprejela zgolj kot preračun ur v ECTS točke, ampak se je ob tem lotila vsebinske in kvalitativne posodobitve, predvsem z novo strukturo programov, katerih predmetniki temeljijo na štirih »stebrih«: A (temeljni, metodološki, obvezni), B (usmeritveni, obvezni), C (izbirni v okviru stroke) in D (zunanji, izbirni).

Takšen pristop k preobrazbi programov Svet priporoča tudi drugim visokošolskim zavodom, saj je realno izkoriščanje kvalitet tako zamišljene preobrazbe (npr. izbirnost med različnimi fakultetami) odvisno od širitve takšnega modela na čim več fakultet.« (prof. dr. Andreja Kocjančič, predsednica Sveta za visoko šolstvo RS, 6.10.2003)

Izkušnje v razvijanju študijskih programov na dodiplomski in podiplomski ravni smo dokazali z ustreznimi verifikacijami programov; programske module in doizobraževalne programe ter programe za stalno strokovno izpopolnjevanje sta vsako leto v velikem številu in v sodelovanju z oddelki predlagala Center za pedagoško izobraževanje ter Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.

Filozofska fakulteta je za vpeljavo Bolonjskih smernic vzpostavila delovno telo t.i. Bolonjskih koordinatorjev, ki ga sestavljajo predstavniki vseh oddelkov Filozofske fakultete. Bolonjski koordinatorji se sestajajo najmanj enkrat mesečno. Poleg tega ima FF tudi ožjo delovno skupino za spremljanje Bolonjskega procesa.

Filozofska fakulteta ima precej izkušenj pri vodenju evropskih programov in projektov, njeni člani namreč delujejo v evropskih asociacijah, tematskih mrežah, 5. in 6. okvirnem projektu idr.

Opis ciljev Bolonjske prenove in Bolonjskih projektov

Zavedajoč se izzivov in možnosti pa seveda tudi vrzeli in problematik, ki jih nudi in odpira Bolonjski proces se je Filozofska fakulteta lotila ponovnega preoblikovanja oz. kot je bilo navedeno v razpisu 2004 »posodabljanja in razvijanja študijskih programov visokega šolstva« kurikolov celostno in zavedajoč se njegovih glavnih smernic. Celostna prenova študijskih programov strmi po upoštevanju čim večjega števila desetih glavnih poudarkov Bolonjskega procesa in Tuning metodologije:

  • Ukrepi za zvišanje transparentnosti študijskih programov in primerljivosti študijskih zaključkov (večja modularizacija študija, uvedba semestrskih predmetov, predmetniki sestavljeni po akademskih in kompetenčnih ciljih, definicija strokovnih profilov, mednarodna primerljivost idr.).
  • Proučitev in ugotavljanje možnosti optimalne strukture dvostopenjskega študija in ustreznih strokovnih profilov.
  • Izboljšanje nabirno-izbirnega sistema po ECTS metodologiji v smeri večjega upoštevanja in izračuna študentske obremenitve.
  • Zviševanje možnosti študentske in učiteljskegibljivosti z ustvarjanjem pogojev za prehode ( tudi opravljanje določenih študijskih obveznosti na tujih fakultetah).
  • Zviševanje in zagotavljanje kvalitete z ustreznimi samoevalvacijskimi in zunanjimi ocenjevalnimi postopki (udeležba študentov in diplomantov FF).
  • Z ustvarjanjem skupnih študijskih programov, mednarodno primerljivostjo in povečano gibljivostjo prispevati k Evropski dimenziji (in pripraviti tudi Evropske programe).
  • V proces posodabljanja in razvijanja programov ter v evalvacijske postopke vključiti tudi študente, tako na nivoju oddelkov kot tudi fakultete.
  • Preko modularizacije in večnamenske modulne ponudbe izdelati tudi možnosti vseživljenjskega izobraževanja tako za dosego formalne izobrazbe kot tudi doizobraževanja in stalnega strokovnega izpopolnjevanja.
  • Povečati konkurenčnost preko ustvarjanjazanimivih, atraktivnih študijskih programov in modulov.
  • Na višjih stopnjah povečati in sistematično razvijatipovezavo med raziskovalno dejavnost in pedagoškimi procesi.

V želji, da bi študijski programi v največji možni meri odsevali resnične družbene potrebe po eni strani in omogočali čim kvalitetnejši razvoj strok in znanstvenih disciplin po drugi strani, torej zviševali tudi akademsko raven, je bilo potrebno izvesti izobraževanje vseh dejavnikov na fakulteti, predvsem pa v proces preoblikovanja vključiti »zainteresirane partnerje« tako v zasebnem kot javnem sektorju ter diplomante in študente. Izhajali smo iz dejstva, da zaposljivost ne more biti rezultat projekcij in vizij posameznikov, temveč bi morala izhajati iz tesnejše povezanosti insodelovanja med široko pojmovanim gospodarstvom in fakulteto na vseh ravneh izobraževanja, kar bomo želeli v tem projektu tudi v možni meri vzpostaviti.

Druga pomembna noviteta predlagane idejne zasnove je oblikovanje študijskih programov po obrnjenem modelu: želeli smo preveriti možnosti modeliranja po rezultatih pedagoškega procesa, torej po usposobljenostih (kompetencah), ki jih naj bi študirajoči dosegli, in po strokovnem profilu, ki ga bodo diplomanti imeli, s tem smo prevzeli in skušali domisliti metodologijo Tuning projekta in podobnih mednarodnih iniciativ. To pomeni, da smo želimo na področjih, za katere je matična FF, izdelati ustrezne sklope specifičnih kompetenc in znanj ter vnašati splošnih, sistemskih in individualnih kompetenc.
V razpis Ministrstva za šolstvo, znanost in šport se je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani leta 2004 prijavila zaradi uresničitve naslednjih ciljev:

  • Vključitev v Bolonjski proces s smiselno in čim kvalitetnejšo prenovo študijskih programov po novih modelih.
  • Odpiranje študijev za priključitev drugih strok (diagonalni prehodi, binarni prehodi, horizontalno prehajanje).
  • Spremljanje diplomantov Filozofske fakultete po diplomi oziroma ohranitvijo stika med fakulteto in diplomanti tudi po zaključkih študija zaradi povratnih informacij, ki služijo izboljšanju študijske ponudbe.
  • Odzivanja na nove potrebe družbe.
  • Zagotovitev evropske primerljivosti študijskih programov z zbiranjem ustreznih informacij o preoblikovanju programov v Evropi in meduniverzitetnem sodelovanju.
  • Povečanje mobilnosti študentov v skupnih programih.
  • Vzpostavitev mreže alumnov na dodiplomskem in podiplomskem nivoju za dobo 10 let in organiziranje srečanj z alumni na oddelkih ter srečanj na fakultetni ravni.
  • Sodelovanje z javnim in zasebnim sektorjem (zbiranje informacij o tistih institucijah, ki zaposlujejo diplomante Filozofske fakultete).
  • Z anketami in drugimi oblikami sodelovanja med alumni in zainteresiranimi institucijami ugotoviti potrebe, kompetence in profile.
  • Ustvarjanjem področnih skupin in ugotavljanjem možnosti horizontalnega povezovanja znotraj in zunaj fakultete.

Celostna idejna zasnova projekta Bolonjske prenove predvideva in zahteva sodelovanje s številnimi partnerji, in sicer medfakultetno, meduniverzitetno in medinstitucionalno sodelovanje, udeležba diplomantov in alumnov, »gospodarstva«, delodajalcev diplomantov FF in naročnikov ter zainteresiranih oz. socialnih partnerjev.

Prijava je temeljila na domnevi, da je moč le z medsebojnim sodelovanjem in povezanostjo vseh naštetih subjektov pričakovati kvalitetno prenovo študijskih programov, ki so fleksibilni in v vsakem trenutku odprti za vpeljavo novosti, ki jih prinašajo nove potrebe sodobne, informacijske družbe in bodo zagotovili našim diplomantom delo tako v izobraževalni industriji, v javnem sektorju in v gospodarstvu.

 

1. FAZA (januar – december 2004)

Informativna faza 
Cilji:

  • Informiranje o Bolonjskem procesu, njegovih ciljih in načelih.
  • Ocenitev možnosti preoblikovanja obstoječih študijskih programov in vzpostavitve novih.
  • Seznanjanje s tujimi modeli.

Dejavnosti:

  • Pospešeno informiranje o Bolonjskem procesu je pričelo v decembru 2003 z javno obravnavo na fakulteti; pred tem so bili imenovani koordinatorji za Bolonjski proces na oddelkih; sledile so večkratne obravnave na obeh študijskih komisijah, skupna seja obeh komisij, obravnava na Senatu FF ter pogoste razprave na kolegijih dekana in predstojnikov, na sejah oddelkov in srečanjih s predstavniki drugih fakultet. Na temo pedagoških programov se je sestal in razpravljal Center za pedagoško izobraževanje FF. Ustanovljena je bila posebna delovna skupina za spremljanje Bolonjskega procesa, ki se je v aprilu in maju 2004 sestala šestkrat ter pripravila pripombe k predlogu novele Zakona o Visokem šolstvu ter na Vladi zagovarjala interese slovenskih študentov in diplomantov. Pri vseh aktivnostih so bila pripravljena ustrezna gradiva. Predstavniki fakultete sodelujejo aktivno tako v univerzitetni Komisiji za spremljanje Bolonjskega procesa kot tudi pri vseh ponujenih aktivnostih tako na nacionalnem kot na mednarodnem nivoju.
  • Vzpostavitev posebne spletne strani s temeljnim in dodatnim gradivom o Bolonjskem procesu, tuningu in novih modelih.
  • Vzpostavili smo bazo diplomantov FF za zadnjih deset let pri vseh strokah.
  • Bolonjski koordinatorji so spremljali in koordinirali delo na oddelkih: predvideli smo najmanj po 5 sestankov vsake stroke, izvedenih je bilo pa bistveno višje število, tako na nivoju oddelkov kot medpodročnih povezav. Na fakultetnmi ravni so se koordinatorji srečevali redno mesečno, prediskutireali vse vrzeli in problematike ter pripravili gradivo za usklajevanje na organih fakultete. Ustanovljena je bila še manjša povezovalna delovna skupina članov Komisije za dodiplomski študij, ki so predloge uskladili in pripravili za senat (sklepi Senata FF so razvidni iz zapisnikov).
  • Priprava analiz mednarodnih modelov: Bolonjski koordinatorji in drugi člani oddelkov so pregledali nekaj sto evropskih programov iz izdelali preko 100 primerjalnih analiz mednarodnih programov po izdelanem vzorcu. Pri tem so morali ugotoviti, da je pregled sicer koristen, da pa je zelo malo razpoložljivih inovativnih Bolonjskih programov na medmrežju.
  • Izobraževanje pedagoškega in administrativno tehničnega kadra je potekalo preko medsebojne seznanitve o novih modelih, prakso in rešitvah, z obiski nekaterih.

Zaključek te faze je bil fakultetni posvet, ki se je osredinil na mednarodno primerljivost, na stanje priprav po oddelkih in na aktivnosti naslednje faze (16. 12. 2004).

2. FAZA (januar – oktober 2005)

Konzultativna faza 
Cilji:

  • Ugotoviti in analizirati potrebe diplomantov FF in
  • zainteresiranih partnerjev iz zasebnega in javnega sektorja ter s tem vzpostaviti enega izmed temeljev preoblikovanja starih in ustvarjanja novih študijskih programov.
  • Področno povezovanje.
  • Definiranje kompetenc in profilov.

Dejavnosti:

  • Organizacija srečanj na ravni oddelkov in na fakultetni ravni z diplomanti in partnerji iz javnega in zasebnega sektorja.
  • Nekateri oddelki so vzpostavili klube alumnov in/ali organizirali srečanja s svojimi diplomanti, na katerih so preverili smeri prenove (tretjina oddelkov).
  • Izdelan je bil kompetenčno oblikovan model vprašalnika za anketiranje diplomantov in diplomantk. Tretjina oddelkov se je odločila za take vrste zbiranja podatkov in vprašalnike prilagodila svojim potrebam ter izvedla tudi obdelavo podatkov.
  • Povezovanje po področnih sklopih: na fakultetna ravni se je izvedlo povpraševanje o možnosti horizontalnih povezav med oodelki in strokami. Dosegli smo dogovor, da se pri pripravi programov prve in druge stopnje dela na ozadju take ponudbe, ki bi bila v nekaterih segmentih tudi uporabljiva pri medoodelčnem povezovanju, toda horizontalni programi z izjemo nekaterih že v pripravi bodo oblikovani v naslednjih fazah Bolonjske prenove. Oblikovale so se nekatere področne skupine (jezikovni oddelki, literarne vede, družboslovne stroke, pedagoški poklici, kulturne študije, konzervatorstvo, muzeologija ipd.), ki so se srečevale redno in izdelale skupna izhodišča in strategije.
  • Nadaljevanje izobraževanje pedagoškega in administrativno tehničnega kadra: obiski partnerskih institucij doma in v tujini ter seznanitev z njihovimi modeli, prakso, predvsem glede kompetenc in profilov.
  • Definiranje kompetenc in profilov: specifičnih, individualnih, splošnih. Na oddelkih je v tem času potekalo intenzivno delo na definiranju kompetenc in profilov.
  • Oddelki so v različnih oblikah izvedli konzultacije s partnerji iz zasebnega in javnega sektorja, ki smo jih vključili v proces preoblikovanja študijskih programov.
  • Zaključni posvet je bil 24. 10. 2005 na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so sodelovali partnerji iz zasebnega in javnega sektorja (ministrstva, javna uprava, zavod za zaposlovanje, GZS, mediji, založništvo, prevajalstvo, jezikovne šole, muzealstvo, turizem in prostor, izobraževalni zavodi, idr.

Poleg tega pa so že v postopku sprejemanja na državni ravni 4 programi prve, 6 programov druge in en program tretje stopnje Izdelana in sprejeta so izhodišča za prenovo in za ECTS vrednotenje. Vzpostavljena je temeljna baza partnerjev, večja seveda iz področja javnih služb, nekaj skromnejša iz »gospodarstva«. Mreža se dopolnjuje.

Nadaljevanje projekta z imenom »Nove kvalitete Bolonjske prenove pri oblikovanju programov Filozofske fakultete« obsega tretjo fazo in del četrte. Fakulteta je bila uspešna na razpisu in si s tem zagotovila sredstva v višini 28.800.000 SIT. V nadaljevanju sledi le okvirni potek faz novega projekta:

3. FAZA (november 2005 – maj 2006)

Faza razvoja in oblikovanja programov 
Cilji: Na temelju ugotovitev in rezultatov prve in druge faze se začne priprava novih študijskih programov oz. preoblikovanje starih, ob upoštevanju modularne sestave programov, izbirnosti v programih, možnosti prehodov med programi in koncepta vseživljenjskega učenja.

Dejavnosti:

  • Priprava programov na oddelkih z medoddelčnim sodelovanjem (bolonjski koordinatorji koordinirajo ta proces na posameznem oddelku in med oddelki). Sestanki na ravni oddelkov in na ravni fakultete (tako stroka kot administrativna podpora).
  • Zaključiti delo na ugotavljanju profilov in kompetenc za posamezne programe.
  • Razvijanje programov v modularni obliki; vseživljenjsko učenje.
  • Povezovanje strok, univerz (joint deegres)

4. FAZA (junij 2006 – december 2006)

Evalvacijska in korektivna faza

Dejavnosti:

  • Programi gredo v akreditacijski proces. Popravljanje v skladu z mnenjem recenzentov in akreditacijskih komisij,
  • Evalvacija novih študijskih programov s strani partnerjev iz zasebnega in javnega sektorja ter s strani diplomantov (glej fazo 2); sodelovanje s Komisijo za evalvacijo.
  • Spremljanje poklicne poti diplomantov.

5. FAZA (leti 2007 in 2008)

Dejavnosti:

  • Vzpostavitev projekta trajnega spremljanja študijskih programov in diplomantov FF, in sicer z vzpostavitvijo modela spremljanja diplomantov po starih študijskih programih in bodočih diplomantov po novih študijskih programih glede na modele vseživljenjskega učenja.