zgodovina

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Latinske in nemške kronike na Slovenskem

Latinske in nemške kronike na Slovenskem

Članica UL, ki izvaja projekt

UL Filozofska fakulteta

Šifra projekta

J7-2604

Naziv projekta

Latinske in nemške kronike na Slovenskem

Obdobje trajanja projekta

1. 09. 2020 - 31. 08. 2023

Letni obseg

1,6 FTE

Vodja projekta

Matej Hriberšek

Veda in področje

Humanistične vede / Literarne vede

Sodelujoče raziskovalne organizacije

ZRC SAZU

 

Splošno o kronikah in njihovem raziskovanju na Slovenskem

Kronike so pomembne v prvi vrsti kot rokopisni ali včasih tiskani zgodovinski viri za posvetno in cerkveno zgodovino. Zanimive in pomembne so tudi za druge znanstvene discipline za umetnostno zgodovino, epigrafiko, sociologijo, kulturno zgodovino, geografijo, etnologijo, zgodovino šolstva, zgodovino medicine, arhitekturo in njeno zgodovino, biografijo, jezikoslovje (kot pričevanja o zgodovini jezika) itd., saj pogosto dopolnjujejo in nadgrajujejo zgodovinsko vedenje s področja teh strok. Njihova vrednost je pogosto tudi v tem:

a) da so kot zgodovinski viri mnogokrat lahko osebne, saj gre za osebna pričevanja pisca o razmerah, dogodkih ali posameznikih;

b) da so nadnacionalne in kot take pomembne ne le za ožji geografski prostor, v katerem so nastale in ga opisujejo, ali celo mikroprostor (npr. župnijske kronike), ampak zgodovinsko aktualne tudi za širši evropski prostor.

Za zgodovino slovenskega prostora od srednjega veka pa vse do začetka 20. stoletja so eden najzanimivejših pomnikov kronike. A ko skušamo poiskati gradivo zanje, je izkupiček zelo skromen, v tuji strokovni literaturi in priročnikih pa slovenskih kronik ne najdemo skoraj nikjer; ostajajo večinoma prezrte, tako kot sta velikokrat prezrti tudi latinska in nemška srednjeveška in novoveška ustvarjalnost na Slovenskem. Dolgo časa so bile kronike obravnavane zgolj kot zgodovinski viri, ki na svojevrsten način osvetljujejo zgodovino širšega ali ožjega okolja v katerem so nastajale; z njimi so se – razen zelo redkih izjem – razmeroma malo ukvarjali. Kronike so nastajale v latinskem, nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku, v Prekmurju tudi v madžarščini. Le malo je takih, ki so bile pisane samo v enem jeziku; največkrat so kombinirane (latinsko-nemške, latinsko-italijanske, latinsko-nemško-slovenske …).

Glavna težava pri njihovem raziskovanju je, da rokopisne kronike večinoma niso dokumentirane, čeprav njihovo število po grobi oceni presega številko 200, niso raziskane in obdelane, v absolutni večini primerov pa tudi niso prepisane. Nekaj jih je že bilo deležno vsaj delne obravnave ali celo prepisa, čeprav le redko in gre večinoma le za odlomke (tak primer je frančiškanska kronika Mavra Fajdige, ki obsega več kot 1200 rokopisnih strani), večina pa ne. Sploh redki pa so primeri že natisnjenih kronik; ena najbolj znanih na naših tleh je nedvomno Celjska kronika (Cronica der Graffen von Cilli). Nekatere kronike so zaradi lokalnega značaja svoje vsebine ali objave v neodmevnih publikacijah ostale večinoma neopažene (tak primer je na primer Ruška kronika).

Na Slovenskem tradicije in kontinuitete raziskovanja kronik in kronikalnih del nimamo, prav tako ne izdelanih načel za izdajanje tovrstnih del, nimamo popisa kronik in slovenske kronike se razen redkih izjem v tujejezični literaturi skorajda ne omenjajo. Raziskave so razen redkih izjem omejene zgolj na temeljne predstavitve in včasih prevode, redkeje prevode celote, večinoma gre za prevode odlomkov. Nekateri že obstoječi transkripti kronik ostajajo za večino zainteresirane strokovne javnosti težko dostopni, ker so ostali interno gradivo v samostanskih knjižnicah nekaterih redov.

Projekt združuje klasične filologe (Hriberšek, Pobežin, Movrin), strokovnjake za primerjalno književnost (Smolej, Ogrin, Vidmar), germaniste (Žigon, Kramberger, Pavlin) in zgodovinarje (Golec, Preinfalk, Pavlin). Glede na obsežnost tematike bo s projektom narejen prvi, a odločilen korak. Uspešnost projekta bo zelo odvisna od pripravljenosti lastnikov oz. hraniteljev kronik za sodelovanje; nekatere institucije so že vnaprej napovedale, da bodo pri takem projektu z veseljem sodelovale in bodo dale na voljo gradivo, ki ga hranijo. Veliko gradiva bo potrebno poiskati, dokumentirati, popisati in po možnosti digitalizirati povsem na novo: poleg institucij, ki bodo pripravljene sodelovati, bo vanj vključenih tudi nekaj zunanjih sodelavcev, od arhivarjev do umetnostnih zgodovinarjev. Povezovali se bomo tudi z Nacionalno in univerzitetno knjižnico Ljubljana, zlasti z njenim Rokopisnim oddelkom ter z ZRC SAZU.

Cilji projekta

1. postaviti teoretične in praktične osnove za objavljanje in znanstveno obdelavo kronik in del kronikalnega značaja;

2. narediti koliko je le mogoče natančen popis obstoječih kronik (popis bo poskusil zajeti gradivo na območju celotne Slovenije; v primeru preobsežnosti gradiva se bomo morali geografsko omejiti);

3. kronike dokumentirati in zbrati kar največ podatkov o njihovem nastanku in njihovih avtorjih;

4. predstaviti vsebino kronik;

5. digitalizirati kar največ teh kronik (seveda z dovoljenjem njihovih lastnikov oz. hraniteljev) in zbrati o njih in z njimi povezani vsebini kar največ slikovnega gradiva;

6. kritično obdelati in znanstveno nadgraditi nekatere že obdelane kronike (tak primer je npr. Celjska kronika) in po potrebi posodobiti njihove prevode;

7. pripraviti spletni portal (podatkovno bazo) CHRONICA SLOVENICA z opisnimi in slikovnimi predstavitvami kronik ter nekaterimi prepisi (celotnih kronik ali izbranih delov); v sklopu te podatkovne baze bi bil predstavljen tudi projekt in vsi sodelavci;

8. na primeru dveh kronik (ene latinske in ene nemške) pokazati, kakšen je historični potencial kronik kot zgodovinskih in splošnokulturnih virov; to pomeni:

- kroniki transkribirati,

- pripraviti njun prevod (v primeru, da gre za obsežne kronike, pripraviti prevode daljših ilustrativnih odlomkov),

- ju znanstveno obdelati in izdati v knjižni obliki;

9. pripraviti razstavo o kronikah, ki bo obiskala obe nacionalni knjižnici ter vse osrednje območne knjižnice in druge zainteresirane institucije, ki bi jo bile pripravljene gostiti;

10. pripraviti simpozij na temo kronik.

V projektno raziskavo in popis bodo vključene latinske in nemške kronike in dela kronikalnega značaja od srednjega veka pa tja do prve tretjine 20. stoletja, ko so nekatere cerkvene kronike še bile pisane v latinščini. Jezikovni okvir ne bo omejevalni dejavnik pri delu, kar pomeni, da bomo upoštevali tudi kronike, ki so pisane ne samo v nemščini ali/in latinščini, ampak tudi kronike, pisane v slovenščini in madžarščini.

Izbrana primera kronik in osrednja tematika

1. Fajdigova kronika

V rokopisu ohranjena latinska kronika frančiškanskega pisca, provincialnega knjižničarja in arhivarja Mavra Fajdige (1734–1790) v skupnem obsegu 1235 strani je nastajala v obdobju od 1777 do 1780, danes pa jo hrani arhiv frančiškanskega samostana v Ljubljani. Razdeljena je na tri dele. Prvi del in drugi del orisujeta zgodovino frančiškanov od njihovega prihoda na Balkan do leta 1777, obenem pa tudi politično in cerkveno zgodovino tega obdobja. Več kot 80% kronike pa zajema tretji del, ki vključuje opise petnajstih samostanov, ki so bili v 18. stoletju vključeni v frančiškansko provinco s sedežem v Ljubljani; ne gre le za zgodovinske orise, ampak za prave zgodovinske, geografske, kulturne, umetnostnozgodovinske, etnografske in biografske predstavitve, zanimive za širok krog strokovnjakov in bralstva. Posebnost kronike je, da je avtor vanjo vključil prepise številnih pomembnih arhivskih dokumentov, ki delu dajejo dodatno zgodovinsko kredibilnost: ustanovne listine, darovnice, podeljene privilegije, pisma papeške pisarne, cesarske pisarne, oglejskega patriarhata itd. (prepisi so v jezikih izvirnikov: v latinščini ali nemščini ali italijanščini). Delo je dragocen in unikaten zgodovinski dokument in ena najobsežnejših ohranjenih latinskih kronik pri nas; je izjemnega pomena za slovensko cerkveno zgodovino, hkrati pa prinaša številne podatke o lokalni zgodovini, o civilni upravi, o pomembnejših posameznikih in dogodkih, o zgodovini sociale in medicine ter geografske opise in zanimivosti. Zanimiva je tudi za kulturno zgodovino; zaradi opisov posameznikov, knjižnic, umetnin, spomenikov in stavb je aktualen vir tudi za biografijo, umetnostno zgodovino, arhitekturo in arheologijo (epigrafiko). Rokopisna kronika sicer ni novo odkritje, vendar je širši javnosti večinoma neznana; vedenje o njej in njeno poznavanje je omejeno na razmeroma ozek krog strokovnjakov, njena trenutna uporabnost pa je zaradi rokopisnega zapisa v latinščini ter njene obsežnosti zelo omejena.

2. pisma Franca Franca baronu Erbergu Jožefu Kalasancu

Gre za delo kronikalnega značaja, ki je del korespondence barona Erberga, obsega pa 1800 dopisov, s katerimi je v Ljubljani živeči dopisnik, sicer malo znani upokojeni oficir Franc Franc, v obdobju od 1832 do 1840 baronu Erbergu, ki je bil ena ključnih osebnosti znanosti, umetnosti in kulture na tedanjem Kranjskem in je živel precej umaknjeno v Dolu pri Ljubljani, najprej večkrat tedensko, nato pa vsak dan poročal o najnovejših ljubljanskih, kranjskih, avstrijskih in evropskih dogodkih. Pisal je faktografsko in brezosebno, brez lastnih komentarjev, vsebina pisem pa niso bile le dnevne novice, ki so razkrivale življenje tedanje ljubljanske družbene smetane, gradivo zanje pa je dobil od razvejanje mreže informatorjev, ampak tudi drugi dogodki v Ljubljani, na Kranjskem, v avstrijski monarhiji in zunaj nje. V pismih se prepletajo tako stvarni zgodovinski podatki kot tudi podatki iz »drugih« virov, mestnih govoric in opravljanj, ki živo prikazujejo življenje v Ljubljani in na Kranjskem v prvi polovici 19. stoletja. Pisma bralcu nazorno odstirajo vpogled v tedanje življenje in ga osvetljujejo iz različnih zornih kotov. Ker je zbirka posebnost tudi po svoji obliki (gre kroniko v obliki korespondence oz. kroniko v pismih) pozornost zgodovinarjev pritegnila zelo pozno in razen v kratkem članku Petra Vodopivca (Prispevek z zgodovini mentalitete na Slovenskem v času biedermajerja, 1994) ter nekaj bežnih omemb ni bila deležna poglobljene obravnave. 

Osrednja tematika

Osrednja tematika obeh kronik je Ljubljana. Čeprav je Fajdigova kronika po svoji naravi in vsebini zgodovinski dokument nadnacionalnega pomena, saj poleg cerkvene zgodovine orisuje tudi posvetno zgodovino ne samo slovenskega prostora, ampak tudi sosednjih in okoliških dežel (Hrvaška, Bosna …), pa je osrednjega pomena v delu prav opis ljubljanskega frančiškanskega samostana, dežele Kranjske in Ljubljane kot glavnega mesta Kranjske in kot središča frančiškanske province, v njem pa Fajdiga ob podatkih, pomembnih za cerkveno zgodovino in zlasti zgodovino frančiškanov, predstavi tudi posvetno zgodovino mesta in pomembne osebnosti, ki so to zgodovino oblikovale, ter številne vidike življenja v Ljubljani. Pred bralcem zaživi Ljubljana kot prestolnica ene od habsburških dednih dežel v času od vladavine Maksimilijana I. (1493–1519) do vladavine Jožefa II. (1765–1790). Na drugi strani je Franc Francova kronika v obliki korespondence delo kronikalnega značaja, ki orisuje posvetno življenje in zgodovino Ljubljane dobrega pol stoletja pozneje in cerkveni sferi namenja zelo malo prostora; in čeprav je pretežno omejena na dogajanja v prestolnici vojvodine Kranjske, obenem tudi ne prezre širšega, celo svetovnega dogajanja. Orisuje podobo Kranjske in njenega glavnega mesta v burnih zgodovinskih časih, ko se je Ljubljana dvakrat postavila na politični zemljevid Evrope: najprej v obdobju 1809–1813 kot glavno mesto Ilirskih provinc (kot dela Francoskega cesarstva) in l. 1821 kot mesto kongresa Svete alianse, kjer so se zbrali vsi tedanji najpomembnejši evropski vladarji, v obdobju med 1816 do 1849 pa tudi kot prestolnica nominalnega Ilirskega kraljestva kot dela Avstrijskega cesarstva. V tem obdobju se je mesto krepilo tudi gospodarsko, postalo je središče slovenskega kulturnega življenja (dobilo je prvi deželni muzej z arhivom, moderne stavbe, parke, l. 1849 železnico itd.), pa tudi političnega delovanja v razmerah, ki so bile narodnim gibanjem v predmarčnem obdobju izrazito nenaklonjene. Franc Francova kronika v obliki korespondence, čeprav je bila namenjena samo baronu Erbergu, je zaradi faktografskih orisov razmer dragocen dokument časa, danes tem bolj aktualen za kulturno zgodovino in zgodovino nasploh.

Literatura o kronikah (splošno)

1. kronike v zgodovinopisju in njihov kulturni pomen

  • Anna-Dorothee von den Brincken, Studien zur lateinischen Weltchronistik bis in das Zeitalter Ottos von Freising, Düsseldorf 1957;
  • Alphons Lhotsky, Quellenkunde zur mittelalterlichen Geschichte Österreichs, Graz 1963;
  • Beryl Smalley, Historians in the Middle Ages, London 1974;
  • Antonia Gransden, Historical Writing in England,  Ithaca, NY 1974 (vol. 1), London 1982 (vol. 2);
  • Denys Hay, Annalists and Historians: Western Historiography from the VIIIth to the XVIIIth Century, London, New York 1977;
  • Bernard Guenée, Histoire et culture historique dans l’Occident médiéval, Paris 1980;
  • Edward D. Kennedy, Chronicles and Other Historical Writing, v: Albert E. Hartung, A Manual of Writings in Middle English, vol. 8, New Haven 1989;

2. specializirana dela:

  • Jörn-Uwe Günther, Die illustrierten mittelhochdeutschen Weltchronikhandschriften in Versen, München 1993;
  • Norbert Kersken: Geschichtsschreibung im Europa der »nationes«. Nationalgeschichtliche Gesamtdarstellung im Mittelalter, Köln, Weimar, Wien 1995;
  • Gerhard Wolf: Von der Chronik zum Weltbuch: Sinn und Anspruch südwestdeutscher Hauschroniken am Ausgang des Mittelalters, Berlin, New York 2002;

3. v zadnjih 10 letih:

  • Gerhard Wirth idr. Chronik. V: Lexikon des Mittelalters (LexMA). Band 2, Artemis & Winkler, München/Zürich 2009 (1998), Sp. 1954–2035;
  • Graeme Dunphy idr.: Encyclopedia of the Medieval Chronicle. 2 vols. Brill, Leiden 2010;
  • Burgess, Richard W., Kulikowski, Michael: Mosaics of Time. The Latin Chronicle Traditions from the First Century BC to the Sixth Century AD. Volume 1: A Historical Introduction to the Chronicle Genre from its Origins to the High Middle Ages. Brepols, Turnhout 2013 (= Studies in the early Middle Ages; volume 33);
  • Gerhard Wolf, Norbert H. Ott (Hrsg.): Handbuch Chroniken des Mittelalters. De Gruyter, Berlin/Boston 2016.

4. spletni portali za kronike:

http://www.repfont.badw.de/

https://www.geschichtsquellen.de/index.html

 

doc. dr. dr. Matej Hriberšek, FF (vodja projekta; ev. št. 19012)

ŠOLANJE

- rojen 18. oktobra 1972 v Celju

- osnovna šola Fran Kranjc, Celje (1979-1987)

- gimnazija Poljane, Ljubljana (1987-1991)

- l. 1991 se je vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani na oddelek za klasično filologijo (A študijska smer: Latinski jezik in književnost; B študijska smer: Grški jezik in književnost)

- l. 1996 je diplomiral: 19. marca iz grščine (diplomsko delo: Krajevni pridevki pri Homerju), 26. novembra pa iz latinščine (diplomsko delo: Literarna kritika pri Tacitu in Kvintilijanu)

- od januarja do avgust 1997 je služil vojaški rok

- l. 2000 je magistriral iz latinskega jezika (magistrsko delo: Imperfekt pri Ciceronu)

- istega leta je začel doktorski študij

- doktoriral je l. 2003 z disertacijo Analiza metodike v slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih učbenikih in priročnikih za klasične jezike od 1850 do 2000 (mentor dr. Matjaž Babič)

UČITELJSKO DELO

- od 1997 do 2010 je bil asistent za klasično filologijo na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

- od 2010 je docent na istem oddelku

- predava naslednje predmete: Grška skladnja, Didaktika latinščine, Didaktika grščine (skupaj z vajami, hospitacijami in pedagoško prakso), Antična retorika, Latinska metrika, Grška metrika, Zgodovina jezikoslovja v antiki, Latinska književnost na Slovenskem, Zgodovina grškega jezika (grška narečja), Zgodovina latinskega jezika (izbrana poglavja), Literarno prevajanje - latinščina, Literarno prevajanje – grščina

ŠTUDIJSKA IZPOPOLNJEVANJA IN FUNKCIJE

- v času študija je kaj časa študiral tudi v tujini: v letih 1998 in 1999 se je podiplomsko izpopolnjeval na oddelkih za klasično filologijo Univerze v Zürichu, Univerze v Tübingenu in Univerze v Göttingenu, v letih 2000, 2002, 2004, 2005, 2006 in 2008 pa študijsko in strokovno na oddelku za klasično filologijo Univerze na Dunaju

- kot študent je bil predstavnik Slovenije v Evropski zvezi študentov klasične filologije (Societas Europaea studiosorum philologiae classicae)

- šest let je bil predavatelj za medicinsko terminologijo

- v letih 1999-2005 je bil odgovorni urednik revije Keria, slovenske revije, ki pokriva področje klasične filologije in njenih sorodnih disciplin, v letih 2005-2007 njen glavni urednik

- štiri leta je bil tajnik in dve leti podpredsednik Društva za antične in humanistične študije Slovenije (Societas Sloveniae studiis antiquitatis et humanitatis investigandis); od 2013 znova njen podpredsednik

- dve leti je bil predsednik nacionalne kurikularne komisije za latinščino in grščino

- 12 let je bil član Upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev

- v obdobju 2008-2010 je bil predsednik Upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev, od 2014 je član Nadzornega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev

- v obdobju 2010-2012 je bil predsednik Upravnega odbora Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

- l. 2017 je bil gostujoči profesor na Oddelku za slavistiko Univerze v Gradcu, kjer je predaval o evropskem humanizmu in posebej o latinski književnosti humanizma na Slovenskem in Hrvaškem

OSREDNJA PODROČJA DELOVANJA

- objavlja v različnih znanstvenih in strokovnih revijah in publikacijah

- objavil je tudi štiri monografije: Klasični jeziki v slovenskem šolstvu : 1848‐1945 (2005); Življenje in delo p. Ladislava Hrovata (2006); Po Plinijevem nebu in zemlji: komentar h knjigam 1‐6 Plinijevega Naravoslovja (2013); Plinij Starejši, Naravoslovje. 3, Zoologija in primerjalna anatomija : knjige 9-11 (2016)

- uveljavljen je kot prevajalec latinske in grške književnosti, npr.: Tomaž Akvinski (izbor iz del); Izokrat; Plutarh (10 življenjepisov); Tacit (Pogovor o govornikih, Agrikola, Germanija); Fran Viljem Lipič (Bolezni Ljubljančanov); Galileo Galilei (Zvezdni glasnik = Sidereus nuncius); Kepler (Dialog z Zvezdnim glasnikom = Dialogus cum Sidereo nuncio); Plinij Starejši (izbor iz Naravoslovja; od 2012 pripravlja integralni prevod vseh 37 knjig; doslej prevedene knjige od 1 do 11);

- osrednja področja njegovega delovanja so:

- latinska in grška slovnica, latinska metrika,

- zgodovina klasične filologije,

- zgodovina jezikoslovja,

- zgodovina šolstva in pedagogike

- latinska in grška metrika

- glavno področje njegovega dela zadnjih 15 let sta srednjeveška in novoveška latinska ustvarjalnost in še posebej latinska književnost na Slovenskem

- poleg teh je bilo več kot 10 let osrednje področje njegovega dela slovaropisje

- bil je glavni in odgovorni urednik ter glavni korektor velikega Latinsko-slovenskega slovarja, ki ga je začel l. 1894 Fran Wiesthaler (projekt se je uspešno končal l. 2007; 6 knjig z več kot 4000 stranmi)

- v letih 2013-2015 je bil glavni in odgovorni urednik ter soavtor posodobljenega Grško-slovenskega slovarja Antona Doklerja, edinega slovarja za staro grščino na Slovenskem

NAGRADE

- za prevod prvih šestih knjig Plinijevega Naravoslovja in obsežnega komentarja k njim ter prevod in komentar latinske avtobiografije Žige Herbersteina Gratae posteritati (Ljubemu zanamstvu) je l. 2015 kot prvi dobil Jermanovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za najboljše prevode s področja humanistike in družboslovja

- leta 2015 je dobil nagrado Študentskega sveta FF za nadpovprečno uspešno pedagoško delo

SODELOVANJE V PROJEKTIH IN RAZISKOVALNIH PROGRAMIH

- program Jezikoslovje V - primerjalno, splošno in klasično jezikoslovje (P0-0509-0581; 1.1.1999-31.12.2003; vodja Albina Nećak Lük)

- program Teoretične in aplikativne raziskave jezikov: kontrastivni, sinhroni in diahroni vidiki (P6-0218; 1.1.2004-31.12.2020; vodja Martina Ožbot Currie)

- projekt Zgodovina doktroskih disertacij slovenskih kandidatov v Avstro-ogrski monarhiji (1872-1918) (J7-7276; 1.1.2016-31.12.2018; vodja Tone Smolej)

- Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2020 za študijsko leto 2017-2018: Priprava vsebinske in strukturne zasnove ter vzorčne baze za novi grškoslovenski slovar (julij-september 2018; vodja Matej Hriberšek)

- Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2020 za študijsko leto 2018- 2019: Geselska baza za novi grško-slovenski slovar (Lambda-Mi) (april-julij 2019; vodja Matej Hriberšek)

- Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2020 za študijsko leto 2019- 2020: Geselska baza za novi grško-slovenski slovar (Alfa–Gamma) (marec-junij 2020; vodja Matej Hriberšek)

Reprezentativne bibliografske enote (izdvojene v sistemu SICRIS)

Članki, prispevki, razprave

HRIBERŠEK, Matej: Komentar k Herbersteinovemu delu Ljubemu zanamstvu (Gratae posteritati). V: PETROVIČ, Mira (ur.), et al. Gratae posteritati : študijska izdaja. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča; Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2014. Str. 122-175.

HRIBERŠEK, Matej: Majhno, a pomembno ogledalo svojega časa : Herbersteinovo delo Gratae posteritati. V: PETROVIČ, Mira (ur.), et al. Gratae posteritati : študijska izdaja. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča; Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2014. Str. 178-201.

HRIBERŠEK, Matej: Namhafte slowenische klassische Philologen als Studenten in Graz und die Bedeutung von dr. Josip Tominšek. V: KARNIČAR, Ludvik (ur.), LEBEN, Andrej (ur.). Slowenen und Graz = Gradec in Slovenci : Monographie zur internationalen Tagung vom 27. II. bis 1. III. 2014 am Institut für Slawistik der Karl-Franzens-Universität Graz. Internationaler Tagung Graz und Slowenen II, vom 27. II. bis 1. III. 2014 am Institut für Slawistik der Karl-Franzens-Universität Graz. Graz: Institut für Slawistik der Karl-Franzens-Universität, 2014. Str. 181-197. Slowenistische Forschungsberichte, Bd. 4.

HRIBERŠEK, Matej: Sigismund Herberstein's autobiographical work "Gratae posteritati" : its structure and significance. V: Conference proceedings. [Book] 3, Anthropology, archaeology, history & philosophy. Volume 1, History and philosophy. Sofia: STEF 92 Technology, cop. 2016. Str. 225-231. SGEM International Multidisciplinary Scientific Conferences on Social Sciences and Arts.

HRIBERŠEK, Matej: Slovene philosopher Matija Hvale (Mathias Quale, ca. 1470-1518) and his work "Parvulus philosophiae naturalis". V: Conference proceedings. [Book] 3, Anthropology, archaeology, history & philosophy. Volume 1, History and philosophy. Sofia: STEF 92 Technology, cop. 2016. Str. 233-240. SGEM International Multidisciplinary Scientific Conferences on Social Sciences and Arts.

HRIBERŠEK, Matej: Od Skile proti Karibdi : krnjenje slovenskega klasičnega šolstva (1945-1959) = From Scylla to Charybdis : curtailing of Slovenian classical education (1945-1959). Šolska kronika : zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje. 2016, letn. 25 = 49, št. 1/2, str. 81-104, tabele.

HRIBERŠEK, Matej: Rokopis mladostnih latinskih pesmi Tomaža Hrena (Libellus poematum, NUK, Ms 84). V: BJELČEVIČ, Aleksander (ur.), OGRIN, Matija (ur.), PERENIČ, Urška (ur.). Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. Str. 179-185. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 36.

HRIBERŠEK, Matej: Drobec iz latinske ustvarjalnosti na Slovenskem v obdobju humanizma : latinska avtobiografija Žige Herbersteina Gratae posteritati. V: MOVRIN, David (ur.), OLECHOWSKA, Elżbieta (ur.), SENEGAČNIK, Brane (ur.). Evropski humanizem in njegovi izzivi = European humanism and its challenges. 1. izd. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost: Slovene Comparative Literature Association, 2018. Letn. 41, št. 2, str. 117-134, ilustr. Primerjalna književnost, 41 (2018), 2.

HRIBERŠEK, Matej: Delo Ladislava Hrovata na področju latinske in slovenske skladnje. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.]. 2018, letn. 63, št. 2/3, str. [257]-269, 279.

HRIBERŠEK, Matej: Studium memoriae : kratek očrt znanstvene obravnave spomina od Aristotela do 13. stoletja. V: GOLOB, Nataša (ur.), MAHNIČ, Katja (ur.). Spomin, I = Memory, I. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: = University Press, Faculty of Arts, 2018. [letn.] 12, [št.] 2, str. 71-86. Ars & humanitas, 12, 2.

HRIBERŠEK, Matej: Korespondenca med Josipom Stritarjem in Josipom Tominškom v obdobju 1906-1923. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. jul.-sep. 2019, letn. 67, št. 3, str. 441-464, ilustr.

HRIBERŠEK, Matej: Sovretov prevod Sofoklovega Kralja Ojdipa in njegova ustvarjalna leta na Ptuju. V: PETROVIČ, Mira (ur.), et al. Anton Sovrè in Ptuj : [zbornik prispevkov]. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča, 2019. Str. 20-49, ilustr.

HRIBERŠEK, Matej: Avstrijsko-poljska diplomatska, intelektualna in prijateljska naveza : Žiga Herbertstein in Janez Dantisk. V: POBEŽIN, Gregor (ur.), ŠTOKA, Peter (ur.). Clodiados libri XII Marci Petronii co. Caldanae. 1. izd. Koper: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja; = Capodistria: Biblioteca centrale Srečko Vilhar, 2019. Str. 86-153, ilustr. Bibliotheca iustinopolitana, n. 10.

HRIBERŠEK, Matej: Drobci antike v Vodnikovem življenju in delu. V: LEGAN RAVNIKAR, Andreja (ur.), OREL, Irena (ur.), JELOVŠEK, Alenka (ur.). Oživljeni Vodnik : razprave o Valentinu Vodniku. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. Str. 155-177, 234, 249-250, ilustr. Zbirka Linguistica et philologica, 39.

HRIBERŠEK, Matej: Slovenski doktorji klasične filologije, promovirani na dunajski univerzi v obdobju 1872-1918. V: SMOLEJ, Tone (ur.). Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872-1918). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. Str. 21-50, 417-418.

HRIBERŠEK, Matej: Vpogled v latinsko ustvarjalnost na Slovenskem od obdobja reformacije do prve polovice 19. stoletja. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 65, št. 3/4, str. 237-268, 357, ilustr.

HRIBERŠEK, Matej: Dominik Penn, lexicographer at the intersection of Slovenian and Greek. Keria : studia Latina et Graeca. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 22, št. 2, str. 85-117, ilustr.

HRIBERŠEK, Matej: Prvi slovenski doktorji klasične filologije z graške univerze = The first Slovene doctors in classical philology at Graz university. Šolska kronika : zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje. 2020, letn. 29 = 53, št. 1/2, str. 23-80, ilustr.

HRIBERŠEK, Matej: Iz domoznanske zakladnice Osrednje knjižnice Celje : o zapuščini dr. Josipa Tominška in njenem pomenu za domoznansko dejavnost = From the local history treasury of Osrednja knjižnica Celje : the legacy of Dr Josip Tominšek and its significance for the research of the local history. V: BEZENŠEK, Tjaša. Posebne domoznanske zbirke : izzivi in priložnosti : Domfest : 6. festival domoznanstva : Mestna knjižnica Kranj, Kranj, 2020. Domfest, 6. festival domoznanstva. Mestna knjižnica Kranj, oktober 2020. Kranj: Mestna knjižnica, 2020. Str. 65--77, ilustr. Zbirka Domfest, 6.

HRIBERŠEK, Matej: O pomenu latinskih in nemških kronik na Slovenskem. V: REZMAN, Vili (ur.), et al. Naši duhovniki in njihova dela : [(zbornik simpozija 21. marca 2019 v Rušah)]. Ruše: Lira - Društvo za razvoj, 2020. Str. 137-170, ilustr. Zbirka Ruše - tu sem jaz doma (gost).

HRIBERŠEK, Matej: Setting the example for posteriority : Sigismund von Herberstein and his Latin autobiography Gratae posteritati. V: SORIĆ, Diana (ur.), MIJIĆ, Linda (ur.), BARTULOVIĆ, Anita (ur.). Zbornik radova Međunarodnoga znanstvenog skupa "Natales grate numeras?". Zadar: Sveučilište u Zadru, Odjel za klasičnu filologiju, 2020. Str. 169-197, ilustr.

HRIBERŠEK, Matej: Ko zadoni pesniška muza bodočega škofa : Libellus poematum, zbirka mladostnih latinskih pesmi Tomaža Hrena. V: POBEŽIN, Gregor (ur.), ŠTOKA, Peter (ur.). Secretarii actiones Petri Pauli Vergerii. 1. izd. Koper: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja; = Capodistria: Biblioteca centrale Srečko Vilhar, 2018. Str. 143-176, ilustr. Bibliotheca Iustinopolitana, n. 9.

HRIBERŠEK, Matej: Rokopis frančiškanske kronike Mavra Fajdige (1777). V: PERENIČ, Urška (ur.), BJELČEVIČ, Aleksander (ur.). Starejši mediji slovenske književnosti : rokopisi in tiski. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. Str. 95-103. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 37.

HRIBERŠEK, Matej: Medeja skozi Zajčeve oči : od naključja do globokega simbolizma. V: ZAJC, Neža (ur.). Pesmi in igre Daneta Zajca : (refleksije, razprave, spomini). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. Str. 129-144, ilustr.

Monografska dela, učbeniki

HRIBERŠEK, Matej: Klasični jeziki v slovenskem šolstvu : 1848-1945. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. 419 str., ilustr. Zbirka Agora.

HRIBERŠEK, Matej: Življenje in delo p. Ladislava Hrovata. Ljubljana: Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, 2006. 318 str., ilustr. Zbirka Documenta, 15.

HRIBERŠEK, Matej: Po Plinijevem nebu in zemlji : komentar h knjigam 1-6 Plinijevega Naravoslovja. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. 806 str. Zbirka Historia scientiae.

SMOLEJ, Tone, HRIBERŠEK, Matej. Retorične figure. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2006. 94 str., ilustr.

DOKLER, Anton, HRIBERŠEK, Matej, BREZNIK, Anton, JERE, Frančišek, ZLOBEC, Barbara, BORAK, Živa, POGAČNIK, Aleš (urednik), HRIBERŠEK, Matej (urednik). Šolski grško-slovenski slovar. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. 917 str.

ARISTOTELES, HRIBERŠEK, Matej (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila). Politika. 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2010. 775 str. Zbirka Pravna obzorja, 40.

ARISTOTELES, HRIBERŠEK, Matej (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila).  Retorika. 1. izd. Ljubljana: Šola retorike Zupančič&Zupančič, 2011. 526 str. Traditio lampadis.

DIOGENES LAERTIUS, BORAK, Živa (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila), POBEŽIN, Gregor (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila), HRIBERŠEK, Matej (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila). Življenja in misli znamenitih filozofov. Ljubljana: Beletrina, 2015. 671 str. Knjižna zbirka Koda.

PLINIUS CAECILIUS SECUNDUS, Gaius, HRIBERŠEK, Matej (urednik, prevajalec). Naravoslovje. 3, Zoologija in primerjalna anatomija : knjige 9-11. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 451 str. Zbirka Historia scientiae.

Slovarska dela (urednik)

WIESTHALER, Fran, AUBELJ, Bronislava, CIMERMAN, Marjan, GEISTER, Ksenja, HARI, Renata (avtor, lektor), LOGAR, Marija Helena, HRIBERŠEK, Matej (urednik, korektor, lektor). Latinsko-slovenski slovar. Ljubljana: Kres, 1993-2007. 6 zv., ilustr. Zbirka Veliki slovarji.

DOKLER, Anton, HRIBERŠEK, Matej, ZLOBEC, Barbara, BORAK, Živa, DEBEVEC, Urban, HODA, Julija, KVARTIČ, Gašper, PETERNELJ, Jan, PONIKVAR, Primož. Grško-slovenski slovar. Kamnik: Amebis; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. Zbirka Termania.

http://www.termania.net/slovarji/6/grsko-slovenski-slovar.

DOKLER, Anton, HRIBERŠEK, Matej, BOBOVNIK, Nena, BOŽIČ, Anja, KUNTNER, Rok, PINTARIČ, Nataša Martina, POLJŠAK KUS, Maša, SKUBIC, Meta, VALIJEV, Sergej. Vzorčna baza za novi grško-slovenski slovar (Z-K). Kamnik: Amebis; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. Zbirka Termania.

https://www.termania.net/slovarji/244/Novi_grsko_slovenski_slovar.

HRIBERŠEK, Matej, GARDINA, Marija. Geselska baza za novi grško-slovenski slovar - 2 (L-M). Kamnik: Amebis; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019. Zbirka Termania.

https://www.termania.net/slovarji/281/Geselska_baza_za_novi_grsko_slovenski_slovar_%25_%25.

HRIBERŠEK, Matej, GARDINA, Marija. Geselska baza za novi grško-slovenski slovar - 3. Kamnik: Amebis, 2020. Zbirka Termania.

https://www.termania.net/slovarji/362/Geselska_baza_za_novi_grsko_slovenski_slovar_3.

Prevodi

THOMAS AQUINAS, JUHANT, Janez (avtor dodatnega besedila, urednik, zbiratelj). Izbrani filozofski spisi. Ljubljana: Družina, 1999. 647 str. Zbirka Tretji dan, 12.

SENEGAČNIK, Brane (urednik). Lisija, Izokrat, Demosten, Ciceron, Evmenij : antologija antičnega govorništva. Ljubljana: Študentska založba, 2001. 335 str. Knjižna zbirka Claritas, 20.

LEVSTIK, Fran. Martin Krpan = De Martino Krpano : utrinek iz slovenske književnosti. Keria : studia Latina et Graeca. [Tiskana izd.]. 2001, letn. 3, št. 1, str. 129-130.

ČEPON, Robert, ZUPANIČ SLAVEC, Zvonka (urednik). Medicinska terminologija : delovni zvezek. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2003. 124 str., ilustr.

TACITUS, Publius Cornelius. Pogovor o govornikih ; Agrikola ; Germanija. Latinsko-slovenska izd. Ljubljana: DZS, 2004. 325 str. Zbirka Muzajon.

PLUTARCHUS. Vzporedni življenjepisi. Ljubljana: DZS, 2004-. Zbirka Muzajon.

ČEPON, Robert, ZUPANIČ SLAVEC, Zvonka (urednik). Medicinska terminologija : delovni zvezek. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2005. 124 str., ilustr.

ČEPON, Robert, ZUPANIČ SLAVEC, Zvonka (urednik). Medicinska terminologija : delovni zvezek. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2006. 124 str., ilustr.

QUINTILIANUS, Marcus Fabius. Vzgoja govornika 10,1. Keria : studia Latina et Graeca. [Tiskana izd.]. 2006, letn. 8, št. 1, str. 113-148.

LIPIČ, Fran Viljem. Bolezni Ljubljančanov (Morbi Lubeanorum) - maj, november. Keria : studia Latina et Graeca. [Tiskana izd.]. 2006, letn. 8, št. 2, str. 101-124.

LIPIČ, Fran Viljem. Bolezni Ljubljančanov - avgust. Monitor ISH : revija za humanistične in družbene znanosti. [Tiskana izd.]. 2006, let. 8, št. 2, str. 234-244.

ISOCRATES. Panegirik. V: et al. Zgodovina historične misli : od Homerja do začetka 21. stoletja. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2006. Str. 108-109.

LIVIUS, Titus. Od ustanovitve mesta. V: et al. Zgodovina historične misli : od Homerja do začetka 21. stoletja. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2006. Str. 243-248.

TACITUS, Publius Cornelius. Anali. V: et al. Zgodovina historične misli : od Homerja do začetka 21. stoletja. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2006. Str. 256-262.

ZOSIMUS. Nova zgodovina. V: et al. Zgodovina historične misli : od Homerja do začetka 21. stoletja. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2006. Str. 318-321.

LIPIČ, Fran Viljem, ZUPANIČ SLAVEC, Zvonka (urednik, avtor dodatnega besedila). Bolezni Ljubljančanov, ki jih je leta 1828 opazoval Fran Viljem Lipič, doktor medicine, poprej zdravnik ordinarij mesta Ljubljana, sedaj na univerzi v Padovi redni profesor medicinske prakse. Faksimile. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: = ZRC Publishing: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije: = Scientific Society for the History of Health Culture of Slovenia, 2007. 418 str., ilustr.

ČEPON, Robert, ZUPANIČ SLAVEC, Zvonka (urednik). Medicinska terminologija : delovni zvezek. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2007. 124 str., ilustr.

PLUTARCHUS. Fabij Maksim. Keria : studia Latina et Graeca. [Tiskana izd.]. 2007, letn. 9, št. 2, str. [123]-149.

GALILEI, Galileo. Sidereus nuncius = Zvezdni glasnik. V: VESEL, Matjaž. Nebeške novice Galilea Galileija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. Str. 81-175, ilustr. Zbirka Historia scientiae.

KEPLER, Johannes. Razgovor z zvezdnim glasnikom. V: VESEL, Matjaž. Nebeške novice Galilea Galileija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. Str. 177-220. Zbirka Historia scientiae.

ČEPON, Robert, ZUPANIČ SLAVEC, Zvonka (urednik). Medicinska terminologija : delovni zvezek. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2008. 124 str., ilustr.

PLUTARCHUS, HRIBERŠEK, Matej (avtor dodatnega besedila, urednik, prevajalec). Vzporedni življenjepisi : Temistokles - Kamil, Perikles - Fabij Maksim, Alkibiad - Gaj Marcij (Koriolan). 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2008. 288 str.

CLAVIUS, Christophorus. Komentar Sacroboscove Sfere : odlomek iz 4. poglavja. Filozofski vestnik. [Tiskana izd.]. 2008, letn. 29, št. 1, str. 175-182, ilustr.

KEPLER, Johannes. Skrivnost sveta : (Kozmografski misterij) : 1. poglavje. Filozofski vestnik. [Tiskana izd.]. 2008, letn. 29, št. 1, str. 183-195, ilustr.

KEPLER, Johannes. Zagovor Tycha proti Ursu : 1. poglavje. Filozofski vestnik. [Tiskana izd.]. 2008, letn. 29, št. 1, str. 197-215.

PLINIUS CAECILIUS SECUNDUS, Gaius, HRIBERŠEK, Matej (urednik, prevajalec). Naravoslovje : izbrana poglavja. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2009. 471 str.

PROSEN, Marijan. Olben in astronomija. Ljubljana: Jutro, 2009. 47 str., ilustr. Svet naravoslovja.

ANTIČ, Igor (urednik, prevajalec). Znameniti govori. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. 371 str., ilustr.

CICERO, Marcus Tullius. Prvi govor proti Katilini : Rim, 8. november 63 pr.n.š. : (odlomki). V: ANTIČ, Igor (ur.). Znameniti govori. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. Str. 41-43.

GALILEI, Galileo. Izjava o preklicu : Rim, 22. junij 1633. V: ANTIČ, Igor (ur.). Znameniti govori. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. Str. 95-96.

ARISTOTELES, HRIBERŠEK, Matej (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila).  Politika. 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2010. 775 str. Zbirka Pravna obzorja, 40.

BJELČEVIČ, Aleksander (urednik). Reformacija na Slovenskem : (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010. XII, 656 str., ilustr. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 27.

STRINDBERG, August. V Damask. Ljubljana: SNG Drama, 2010. 136 str., ilustr. Gledališki list SNG Drama, sezona 2010/2011, letn. 90, št. 8.

ARISTOTELES. Iz Aristotelove Politike (6. knjiga). V: KAVČIČ, Jerneja (ur.), MARINČIČ, Marko (ur.). Musis amicus : posebna številka ob osemdesetletnici Kajetana Gantarja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010. Str. 403-414. Keria, letn. 12, št. 2-3.

ARISTOTELES, HRIBERŠEK, Matej (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila). Retorika. 1. izd. Ljubljana: Šola retorike Zupančič&Zupančič, 2011. 526 str. Traditio lampadis.

LOVRIC, Michelle, MARDAS, Nikiforos Doxiadis, HRIBERŠEK, Matej (prevajalec, urednik, avtor dodatnega besedila). Kako užaliti, ozmerjati in namigniti v klasični latinščini. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2012. 68 str., ilustr.

PLINIUS CAECILIUS SECUNDUS, Gaius. Naravoslovje. 1, Kozmologija in geografija : knjige 1-6. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. 362 str. Zbirka Historia scientiae.

LUNAČEK, Izar. Metamorphose antropomorphice : [prvi strip s slovenskimi podnapisi]. 1. natis. Ljubljana: Buch, 2013. 71 str., ilustr.

MICHELET, Jules. Rimska zgodovina. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2013. 432 str.

PLINIUS CAECILIUS SECUNDUS, Gaius, et al. Naravoslovje. 2, Antropologija in zoologija : knjigi 7 in 8. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. 456 str. Zbirka Historia scientiae.

DIOGENES LAERTIUS, BORAK, Živa (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila), POBEŽIN, Gregor (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila), HRIBERŠEK, Matej (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila). Življenja in misli znamenitih filozofov. Ljubljana: Beletrina, 2015. 671 str. Knjižna zbirka Koda.

KINNEY, Liam. Dvanajst razlogov za študij klasičnih jezikov v enaindvajsetem stoletju. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016. 31 str., ilustr.

PLINIUS CAECILIUS SECUNDUS, Gaius, HRIBERŠEK, Matej (urednik, prevajalec). Naravoslovje. 3, Zoologija in primerjalna anatomija : knjige 9-11. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 451 str. Zbirka Historia scientiae.

LUTHAR, Oto, POBEŽIN, Gregor, ŠAŠEL KOS, Marjeta, GROŠELJ, Nada, POBEŽIN, Gregor (urednik). Zgodovina historične misli I : od Homerja do začetka 21. stoletja. 2. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 407 str.

LUTHAR, Oto, POBEŽIN, Gregor, ŠAŠEL KOS, Marjeta, GROŠELJ, Nada, POBEŽIN, Gregor (urednik). Zgodovina historične misli II : od Homerja do začetka 21. stoletja. 2. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 490 str.

HRIBERŠEK, Matej  De Pegamo et Lambergare : (nuga translatoria a Matthaeo Hribersek Latine reddita versibusque originalibus pacta). Keria : studia Latina et Graeca. [Tiskana izd.]. 2016, letn. 18, št. 1, str. 169-172.

KINNEY, Liam. Dvanajst razlogov za študij klasične filologije v enaindvajsetem stoletju. 2., e-izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani, 2018.

KINNEY, Liam. Dvanajst razlogov za študij klasičnih jezikov v enaindvajsetem stoletju. 2. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. 31 str., ilustr.

DESCARTES, René, VESEL, Matjaž. Principi filozofije : drugi del. Filozofski vestnik. [Tiskana izd.]. 2018, letn. 39, št. 1, str. 35-65.

CINDRIČ, Alojz, GRUM, Martin (urednik), TESTEN KOREN, Petra (urednik). Ljubljanski izobraženci skozi čas : izobraževanje Ljubljančanov na dunajski univerzi 1392-1917. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. 524 str., ilustr. Zbirka Življenja in dela, 23, Biografske študije, 16.

NEWTON, Isaac, VESEL, Matjaž (urednik, avtor dodatnega besedila). Izbrani spisi I. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2020. 230 str., ilustr. Zbirka Historia scientiae.

NEWTON, Isaac, VESEL, Matjaž (urednik, avtor dodatnega besedila, redaktor prevoda), LIČER, Matjaž (urednik), LIKAR, Vojislav (urednik). Matematični principi filozofije narave : kratek izbor. Filozofski vestnik. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 41, št. 3, str. 7-79, ilustr.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Schönlebnovo premišljevanje na Veliki petek : Čezmernost bolečine (1673). Pasijonski doneski ... 2020, [št.] 15, str. 33-48, ilustr. Loški razgledi. Doneski, Lonka. Memorabilia locopolitana.

LOVRIC, Michelle, MARDAS, Nikiforos Doxiadis, HRIBERŠEK, Matej (prevajalec, urednik, avtor dodatnega besedila). Kako užaliti, ozmerjati in namigniti v klasični latinščini. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2012. 68 str., ilustr.

SICRIS – Matej Hriberšek

COBISS – Matej Hriberšek

 

izr. prof. dr. Gregor Pobežin, ZRC SAZU (ev. št. 22572), izredni profesor, znanstveni sodelavec

Gregor Pobežin, rojen 20. januarja 1975, je l. 2000 diplomiral na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete v Ljubljani summa cum laude in pridobil naziv »profesor latinskega in grškega jezika«; l. 2003 je na Filozofski fakulteti UL magistriral s temo »Komplementarni govori v Tukididovi Peloponeški vojni«. Leta 2009 je na Oddelku za filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo na temo rimskega zgodovinopisja z naslovom »Pripovedno gledišče in žariščenje v Salustijevi Katilinovi zaroti in Jugurtinski vojni« in pridobil naziv »doktor literarnih znanosti«.

Z letom 2008 se je stalno zaposlil na Univerzi na Primorskem (Fakulteta za humanistične študije); 19. 5. 2016 je na UP FHŠ pridobil pedagoški naziv »izredni profesor« za področje zgodovine in znanstveni naziv »višji znanstveni sodelavec«. Leta 2015 se je zaposlil tudi na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, ki ga od 1. 3. 2017 vodi kot predstojnik.

V tem času je kot profesor deloval tudi na drugih ustanovah, in sicer v letu 2011 na Univerzi v Zadru in po potrebi na Univerzi v Novi Gorici, gostoval pa je v zadnjem času tudi na Masarykovi univerzi v Brnu; kot predavatelj je intenzivno gradil stike s tujo strokovno skupnostjo in predaval med drugim na Hrvaškem (Univerza v Zadru, Univerza v Zagrebu), na tujih konferencah pa mdr. na Univerzi v Toursu, Univerzi v Oxfordu, Univerzi v Essexu, Univerzi v Trnavi, Univerzi v Pecsu itd. V okviru teh mednarodnih povezav je udeležen tudi v raziskovalni pobudi COST – »Reassembling the Republic of Letters« kot predstavnik za Slovenijo.

Ukvarja se z raziskovanjem antičnega zgodovinopisja in vprašanjem virov za antične zgodovinarje, je avtor več izvirnih znanstvenih člankov in avtor ali soavtor več monografij. Gostoval je na številnih mednarodnih konferencah in tujih univerzah in je pobudnik ter organizator vsakoletnega mednarodnega simpozija na temo nove latinitete na Slovenskem z naslovom »Divina – dnevi Andrea Diva iz Justinopolisa«.

Kot prodekan za znanstveno in raziskovalno delo UP FHŠ (2009–2014) ter član več komisij je bil tesno vpet v administrativno delo na fakulteti in univerzi; glede na dodeljeno področje (raziskave in razvoj) se je še posebej dejavno ukvarjal z vprašanjem kakovosti pedagoškega procesa, kakor tudi vprašanjem kvantificiranja pedagoškega in raziskovalnega dela vzdolž kvalitativnih in kvantitativnih (bibliografskih) parametrov.

Od leta 2017 je predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, od l. 2018 vodi raziskovalni program Biografije, mentalitete, epohe.

Povzetek osebnih podatkov

OSEBNI PODATKI

datum in kraj rojstva: 20. 1. 1975, Ljubljana

e-pošta: gregor.pobezin@zrc-sazu.si

IZOBRAZBA

2000 (dodiplomska) – Oddelek za klasično jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. lat. in gr. jezika s književnostjo

2003 (podiplomska) – Oddelek za klasično jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, magister literarnih ved

2009 (podiplomska) – Oddelek za klasično jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, doktor literarnih ved

ZAPOSLITVE

2001-04 – mladi raziskovalec, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani

2004–08 – profesor latinskega jezika s književnostjo ter grškega jezika s književnostjo na Gimnaziji Poljane v Ljubljani

2007–08 – strokovni sodelavec za področje pouka latinskega jezika s književnostjo na srednjih šolah in gimnazijah pri Zavodu za šolstvo RS

2008– – Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Titov trg 5, 6000 Koper (trenutni ped. naziv: izredni profesor za področje zgodovine)

2015– – Inštitut za kulturno zgodovino Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana (predstojnik od l. 2017)

2018– – Vodja OSICH

SODELAVEC PRI PROJEKTIH IN PROGRAMIH

2004–05 – Arheološke raziskave (razisk. program)

2010–13 – Analize materialne kulture primorskih mest - preučevanje dinamike gospodarskih, družbenih in urbanističnih razvojnih procesov (proj. J6-3619)

2014–17 – Stik civilizacij (proj. J6-6837)

2015– – Biografije, mentalitete, epohe (razisk. program P6-0094

2015– – Novi slovenski biografski leksikon

Reprezentativne bibliografske enote (izdvojene v sistemu SICRIS)

POBEŽIN, Gregor. Nihil odiosius quam nomen Italorum: Vergerij mlajši med humanističnim univerzalizmom in nacionalizmom. V: MOVRIN, David (ur.), OLECHOWSKA, Elżbieta (ur.), SENEGAČNIK, Brane (ur.). Evropski humanizem in njegovi izzivi = European humanism and its challenges, (Primerjalna književnost, 41 (2018), 2). 1. izd. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost: Slovene Comparative Literature Association. 2018, letn. 41, št. 2, str. 99-115.

POBEŽIN, Gregor, VINKLER, Jonatan (urednik, tehnični urednik). Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo: pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, (Zbirka Digitalna knjižnica, Dissertationes, 16). Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2011. 1 optični disk (CD-ROM), barve.

VERGERIO, Pietro Paolo, POBEŽIN, Gregor (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila). Dopisi papeškega tajnika = Actiones duae secretarii pontificii, (Zbirka Življenja in dela, Kulturnozgodovinske študije, 16, 3). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2018. 208 str.

LUTHAR, Oto, POBEŽIN, Gregor, ŠAŠEL KOS, Marjeta, GROŠELJ, Nada, POBEŽIN, Gregor (urednik). Zgodovina historične misli I: od Homerja do začetka 21. stoletja. 2. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 407 str.

LUTHAR, Oto, POBEŽIN, Gregor, ŠAŠEL KOS, Marjeta, GROŠELJ, Nada, POBEŽIN, Gregor (urednik). Zgodovina historične misli II: od Homerja do začetka 21. stoletja. 2. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 490 str.

VERGERIO, Pietro Paolo, POBEŽIN, Gregor (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila). Dopisi papeškega tajnika = Actiones duae secretarii pontificii, (Zbirka Življenja in dela, Kulturnozgodovinske študije, 16, 3). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2018. 208 str.

VERGERIO, Pietro Paolo, POBEŽIN, Gregor (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila). Dopisi papeškega tajnika = Actiones duae secretarii pontificii, (Zbirka Življenja in dela, Kulturnozgodovinske študije, 16, 3). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2018. 208 str.

Prevodi (izbor)

THOMAS AQUINAS, JUHANT, Janez (avtor dodatnega besedila, urednik, zbiratelj). Izbrani filozofski spisi. Ljubljana: Družina, 1999. 647 str. Zbirka Tretji dan, 12.

CATULLUS, Gaius Valerius, MARINČIČ, Marko (prevajalec, urednik, avtor dodatnega besedila). Gaj Valerij Katul. Dvojezična izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. 207 str. Zbirka Mojstri lirike.

1000 čudes narave. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006. 448 str., ilustr.

LUTHAR, Oto, ŠAŠEL KOS, Marjeta (avtor, prevajalec), GROŠELJ, Nada, POBEŽIN, Gregor. Zgodovina historične misli : od Homerja do začetka 21. stoletja. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2006. 694 str., ilustr.

PTOLEMAEUS, Claudius. Almagest : I. knjiga, poglavja 1-8. Filozofski vestnik. [Tiskana izd.]. 2008, letn. 29, št. 1, str. 153-174, ilustr.

ANTIČ, Igor (urednik, prevajalec). Znameniti govori. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. 371 str., ilustr.

LAZAR, Irena (urednik). Slovenci in čar Egipta : diplomati, zbiralci, misijonarji in popotniki. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za dediščino Sredozemlja, Univerzitetna založba Annales, 2010. 150 str., ilustr. Annales Mediterranei.

KAMIN KAJFEŽ, Vesna. The life and work of a Venetian painter between Venice, Rome and Piran : Angelo de Coster (1680-1736) : phd thesis. Koper: [V. Kamin Kajfež], 2012. 282 f., ilustr.

THOMAS AQUINAS, PIEPER, Josef (urednik, avtor dodatnega besedila). Ratio et fides = Razum in vera. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2012. 389 str. Religiozna misel, 28.

XENOPHON ATHENIENSIS. Spomini na Sokrata. Ljubljana: KUD Logos, 2012. 324 str. Knjižna zbirka KUD Logos, 39.

MICHELET, Jules. Rimska zgodovina. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2013. 432 str.

AHAČIČ, Kozma. The history of linguistic thought and language use in 16th century Slovenia. Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang, cop. 2014. 329 str., ilustr. Thought, society, culture, vol. 1.

DIOGENES LAERTIUS, BORAK, Živa (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila), POBEŽIN, Gregor (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila), HRIBERŠEK, Matej (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila). Življenja in misli znamenitih filozofov. Ljubljana: Beletrina, 2015. 671 str. Knjižna zbirka Koda.

POBEŽIN, Gregor (urednik, prevajalec), ŠTOKA, Peter (urednik, prevajalec). Divina : Andreas Divus Iustinopolitanus. 1. izd. Koper: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja; = Capodistria: Biblioteca centrale Srečko Vilhar, 2016. 166 str., ilustr. Bibliotheca Iustinopolitana, n. 8.

LUTHAR, Oto, POBEŽIN, Gregor, ŠAŠEL KOS, Marjeta, GROŠELJ, Nada, POBEŽIN, Gregor (urednik). Zgodovina historične misli I : od Homerja do začetka 21. stoletja. 2. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 407 str.; 2. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 490 str.

VERGERIO, Pietro Paolo, POBEŽIN, Gregor (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila). Dopisi papeškega tajnika = Actiones duae secretarii pontificii. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2018. 208 str. Zbirka Življenja in dela, 16, Kulturnozgodovinske študije, 3.

POBEŽIN, Gregor (urednik, prevajalec), ŠTOKA, Peter (urednik, prevajalec). Secretarii actiones Petri Pauli Vergerii. 1. izd. Koper: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja; = Capodistria: Biblioteca centrale Srečko Vilhar, 2018. 189, [22] str., ilustr., faks. Bibliotheca Iustinopolitana, n. 9.

XENOPHON ATHENIENSIS. Spomini na Sokrata. Elektronska izd. Ljubljana: KUD Logos, 2018. Elektronska knjižna zbirka KUD Logos, e-36.

POBEŽIN, Gregor (urednik, prevajalec), ŠTOKA, Peter (urednik, prevajalec). Clodiados libri XII Marci Petronii co. Caldanae. 1. izd. Koper: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja; = Capodistria: Biblioteca centrale Srečko Vilhar, 2019. 239 str., ilustr. Bibliotheca iustinopolitana, n. 10.

BATESON, Gregory. Ekologija idej : zbrani eseji iz antropologije, psihiatrije, evolucije in epistemologije. Elektronska izd. Ljubljana: Beletrina, 2019. Zbirka eBeletrina.

BATESON, Gregory. Ekologija idej : zbrani eseji iz antropologije, psihiatrije, evolucije in epistemologije. Ljubljana: Beletrina: Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda, 2019. 568 str. Knjižna zbirka Koda.

XENOPHON ATHENIENSIS. Spomini na Sokrata. 2. elektronska izd. Ljubljana: KUD Logos, 2019. Elektronska knjižna zbirka KUD Logos, e-36.

HORVAT, Jana (urednik), LAZAR, Irena (urednik), GASPARI, Andrej (urednik). Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru = Minor Roman settlements in Slovenia. 1. e-izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (420 str.)), ilustr. Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 40.

HORVAT, Jana (urednik), LAZAR, Irena (urednik), GASPARI, Andrej (urednik). Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru = Minor Roman settlements in Slovenia. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. 420 str., ilustr., zvd. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 40.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Schönlebnovo premišljevanje na Veliki petek : Čezmernost bolečine (1673). Pasijonski doneski ... 2020, [št.] 15, str. 33-48, ilustr. Loški razgledi. Doneski, Lonka. Memorabilia locopolitana.

SICRIS – Gregor Pobežin

COBISS – Gregor Pobežin

doc. dr. David Movrin, FF (ev. št. 23443)

David Movrin (1977) je docent na Oddelku za klasično filologijo v Ljubljani. V obdobju podiplomskega študija se je izpopolnjeval na univerzah v Budimpešti (CEU) in v Oxfordu (Keble College). Objavil je vrsto razprav, sodeloval pri redakciji Wiesthalerjevega Latinsko-slovenskega slovarja ter prevedel in priredil učbeniški komplet Latinščina od besed do branja. Prevajal je Ksenofana, Lisija, Evripida, Plutarha, Juvenala, Atanazija ter druge grške in latinske avtorje ter izdal monografiji Fidus interpres / zvest prevajalec (2010) in Izviri meništva (2011). Študijo Classics and Communism: Greek and Latin behind the Iron Curtain (2013), ki jo je uredil s skupino evropskih raziskovalcev, je ARRS leta 2014 uvrstila v serijo Odlični v znanosti.

Reprezentativne bibliografske enote (izdvojene v sistemu SICRIS)

MOVRIN, David. Chommoda in hinsidias : Katulova c. 84 in sramotenje parvenija med antiko, renesanso in moderno. V: MOVRIN, David (ur.), OLECHOWSKA, Elżbieta (ur.), SENEGAČNIK, Brane (ur.). Evropski humanizem in njegovi izzivi = European humanism and its challenges. 1. izd. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost: Slovene Comparative Literature Association, 2018. Letn. 41, št. 2, str. 145-151. Primerjalna književnost, 41 (2018), 2.

MOVRIN, David. Fran Bradač, Anton Sovre, Milan Grošelj, Jože Košar in Fran Petre : latinščina in grščina na ljubljanski univerzi v desetletju po vojni. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.]. 2014, letn. 68, št. 3/4, str. 432-477, ilustr.

MOVRIN, David. Fortissimus robore: Martin Krpan as a case of biblical reception. Acta neophilologica. [Tiskana izd.]. 2009, letn. 42, št. 1/2, str. 197-207.

MOVRIN, David. The Scriptures are sufficient for instruction : interpreting paideia in Athanasius' Vita Antonii. Živa antika. 2009, god. 59, tom. 1-2, str. 17-40.

MOVRIN, David. Surviving the Latibulum : Vitomil Zupan, Classics, and Classicists. V: MOVRIN, David (ur.), OLECHOWSKA, Elżbieta (ur.). Classics and communism in theatre : Graeco-Roman antiquity on the communist stage. 1st ed. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: = University Press, Faculty of Arts; Warsaw: Faculty of Artes Liberales, 2019. Str. 253-266, 470-488.

MOVRIN, David. Aemulating Aesopus : slovenian fables and fablers between tradition and innovation. V: MARCINIAK, Katarzyna (ur.). Our mythical childhood --- : the classics and literature for children and young adults. Leiden; Boston: Brill, 2016. Str. 208-218. Metaforms, Vol. 8.

MOVRIN, David. The anatomy of a revolution : classics at the University of Ljubljana after 1945. V: KARSAI, György (ur.), et al. Classics and communism : Greek and Latin behind the iron curtain. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete; Budapest: Collegium Budapest Institute for Advanced Study; Warsaw: Faculty of Artes Liberales, 2013. Str. 141-168, 444-467, ilustr.

MOVRIN, David. Fran Bradač and the anatomy of a revolution : classics at the University of Ljubljana after 1945. V: KARSAI, György (ur.), KLANICZAY, Gábor (ur.). Gnôthi seauton! : classics and communism : the history of the studies on antiquity in the context of the local classical tradition in the socialist countries : 1944/45-1989/90. [Budapest]: Collegium Budapest, [2012]. Str. 239-260. Workshop series, no. 19.

MOVRIN, David (prevajalec). Grški Hamburški papirus iz Pavlovih del. V: BERGER, Klaus (ur.), et al. Zgodnjekrščanski spisi : Nova zaveza, Apostolski očetje, Apokrifni evangeliji in apostolski spisi, Papirusni fragmenti, Zgodnjekrščanska poezija, Jezusova ágrapha (nezapisani izreki). Celje; Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2015. Str. 1090-1102.

MOVRIN, David, et al. Izviri meništva. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2011. 414 str., ilustr. Zbirka Cerkveni očetje, 12.

MOVRIN, David. Fidus interpres = Zvest prevajalec : slike iz dveh tisočletij zgodovine prevajanja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: Znanstvena založba FF, 2010. 314 str., ilustr. Zbirka Studia translatoria, 2.

Prevodi

SEVERUS, Sulpicius, MOVRIN, David (urednik, prevajalec). Martinovo berilo = (Martinellus) : Življenje svetega Martina, Pisma o Martinu in Dialogi. Celje; Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2017. 247 str., ilustr. Zbirka Cerkveni očetje, 17.

EURIPIDES. Hekaba. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2011. 175 str., [2] str. zvd.

EURIPIDES. Hekaba : bralna uprizoritev v ciklu Replike iz antike, SNG Drama, Ljubljana, 16. in 17. 11. 2011. Ljubljana, 2011.

KELLER, Andrew, RUSSELL, Stephanie, MOVRIN, David (prevajalec, urednik). Latinščina od besed do branja. Vaje. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za klasično filologijo, 2008-2011. 2 zv., ilustr.

KELLER, Andrew, RUSSELL, Stephanie, MOVRIN, David (prevajalec, urednik). Latinščina od besed do branja. 2. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011-. Zv. <1->.

SICRIS – David Movrin

COBISS – David Movrin

prof. dr. Tone Smolej, FF (ev. št. 19522)

Dr. Tone Smolej je redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskuje slovensko-francoske literarne odnose, imagologijo, tematologijo in zgodovino primerjalne književnosti. Uredil je priročnika Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnosti. Imagološko berilo (2002) in Tematologija. Izbrana poglavja (2007) ter štiri zbornike Društva slovenskih književnih prevajalcev. Skupaj z Matejem Hriberškom je sestavil učbenik Retorične figure (2006), skupaj z Majdo Stanovnik pa je napisal knjigo Anton Ocvirk (2007). Pri založbi ZRC ZRC SAZU pa so izšle tri njegove monografije, in sicer leta 2007 Slovenska recepcija Emila Zolaja (1880-1945), 2008 Iz francoskega poslovenjeno. Prispevki za zgodovino slovenskega literarnega prevoda ter 2015 »Kaj večega poskusiti in postati«. Slovenski pisatelji dunajski študentje (1850-1926). Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete pa je objavil monografiji Slovenska recepcija francoske književnosti od klasicizma do simbolizma (2018) ter Slovenska književnost in visoka šola. Gradec, Dunaj, Krakov, Praga, Ljubljana (1839–1943) (2020). Je tudi soavtor Zgodovine Filozofske fakultete v Ljubljani (2019). Komentiral pa je tudi več slovenskih izdaj francoskih klasikov (Baudelaire: Rože zla; Corneille: Polievkt, Sofoniba, Cina, Ojdip; Hugo: Pesmi o Jutrovem, Molière: Amfitrion; Rousseau: Julija ali nova Heloiza; Zola: Beznica, Umetnina).

Reprezentativne bibliografske enote (izdvojene v sistemu SICRIS)

SMOLEJ, Tone. Lecteurs et lectures slovènes de la Revue de littérature comparée (1927-1960). Revue de littérature comparée. jul./sep. 2010, letn. 84, št. 3, str. 333-347.

SMOLEJ, Tone. Wien in der slowenischen Literatur. Wiener slavistisches Jahrbuch. 2011, bd. 57, str. 178-192.

SMOLEJ, Tone. La réception de Rousseau dans la littérature slovène avant 1941. Revue de littérature comparée. juil./sep. 2012, année 86, no. 3, str. 303-319.

SMOLEJ, Tone. Dunajska študijska leta Moleta, Steleta in Cankarja. Zbornik za umetnostno zgodovino. Nova vrsta. [Tiskana izd.]. 2012, 48, str. 177-196, 245-246, ilustr.

SMOLEJ, Tone. Brève histoire de la littérature comparée en Slovénie (1925-2015). Revue de littérature comparée. 2014, année 88, no. 4, str. 475-488.

SMOLEJ, Tone. Surovenia bungaku ni okeru wîn zô : hon'yaku. Kitasato Daigaku ippan kyôiku kiyô : annual report of studies in libral arts and sciences. 2016, no. 21, str. 85-101.

SMOLEJ, Tone. "Při takovém pohledu člověk téměř zapomene na tichou vlast." : slovinští spisovatelé - pražští studenti a doktorandi. Slavica litteraria. 2020, roč. 23, čís. 1, str. 43-52.

SMOLEJ, Tone. La Slovénie dans la littérature française : paradis et enfer. V: HABCHI, Sobhi (ur.). Plus oultre : mélanges offerts à Daniel-Henri Pageaux. Paris: L'Harmattan, cop. 2007. Str. [121]-129.

SMOLEJ, Tone. Lucien Tesnière in slovenska primerjalna književnost. V: DOLINAR, Darko (ur.), JUVAN, Marko (ur.). Primerjalna književnost v 20. stoletju in Anton Ocvirk. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. Str. 103-112. Studia litteraria.

SMOLEJ, Tone, PAVIČIĆ, Mladen. Zgodnji komparativist Meltzl in jubilant Grün. V: MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira (ur.), GRANDA, Stane (ur.). Anton Aleksander grof Auersperg - Anastazij Grün : razprave. 1. natis. Ljubljana: Nova revija, 2009. Str. 117-140, ilustr.

SMOLEJ, Tone. La réception d'Émile Zola chez les Slovènes à l'époque de l'Autriche-Hongrie. V: BACHLEITNER, Norbert (ur.), SMOLEJ, Tone (ur.), ZIEGER, Karl (ur.). Zola en Europe centrale. Valenciennes: Presses universitaires de Valenciennes, cop. 2011. Str. 187-202. Europe(s), 2.

SMOLEJ, Tone, ŠURLA, Andrej. "In temelj srečni vložil si usodi." : Kratka formativna biografija Jožefa Skrbinška. V: JENSTERLE-DOLEŽAL, Alenka (ur.), HONZAK-JAHIĆ, Jasna (ur.), ŠURLA, Andrej (ur.). Sto let slovenistiky na Univerzitě Karlově v Praze : pedagogové a vědci ve stínu dějin. Vyd. 1. Praha: Filozofická fakulta Univerzity Karlovy, 2014. Str. 23-35. Varia, sv. 27.

SMOLEJ, Tone. Sienkiewiczowskie postacie w powieści Frana Finžagara Pod svobodnim soncem. V: WARCHAŁ, Mateusz (ur.). W podróży za słowem : księga pamiątkowa z okazji Jubileuszu 70-lecia urodzin profesora Emila Tokarza. Bielsko-Biała: ATH, 2014. Str. 308-315.

SMOLEJ, Tone. "Dumny Polak cierpi w milczeniu" : obraz Polaków w literaturze słoweńskiej. V: GAWLAK, Monika (ur.), ŚWIEŚCIAK, Alina (ur.). Komunikacja międzykulturowa : przekład, komparatystyka, teoria i historia literatury : księga jubileuszowa dedykowana profesor Bożenie Tokarzowej. Katowice: Śląsk; Stowarzyszenie Incjatyw Wydawniczych, 2016. Str. 307-319. Studia o przekładzie, nr. 42.

SMOLEJ, Tone. Von den Mystères de Paris zu den Laibacher Mysterien. V: DANIELCZYK, Julia (ur.), et al. Zurück in die Zukunft - Digitale Medien, historische Buchforschung und andere komparatistische Abenteuer : Festschrift für Norbert Bachleitner zum 60. Geburtstag. sk2016,sk16fik. 1. Aufl. Wiesbaden: Harrassowitz, 2016. Str. 169-177. Buchforschung, Bd. 9.

SMOLEJ, Tone. "Poslušati pervikrat predavanje iz katedra na univerzi, to se mi je zdelo nekaj!" : slovenski pisatelji - graški študenti (1862-1918). V: KRAMBERGER, Petra (ur.), et al. "Und die Brücke hat gezogen, die vom Ost zum West sich schwingt" : literarische, kulturelle und sprachliche Vernetzungen und Grenzüberschreitungen : Festschrift für Mira Miladinović Zalaznik. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. Str. 211-227. Zbirka Slovenske germanistične študije, 14.

SMOLEJ, Tone. Slovenski študent na dunajski univerzi v času nacizma. V: KONDRIČ HORVAT, Vesna (ur.), et al. Literarische Freiräume : Festschrift für Neva Šlibar. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. Str. 135-144, 535, 546. Slovenske germanistične študije, 15.
financer: ARRS, Programi, P6-0265, SI, Medkulturne literarnovedne študije

SMOLEJ, Tone. Les livres français en Carniole et leur influence sur la littérature slovène. V: BOUCHARD, François (ur.), FARINELLI, Patrizia (ur.). Les régions slovènes entre XVIIIe et XIXe siècles : plurilinguisme et transferts culturels à la frontière entre empire des Habsbourg et Venise. Paris: Le manuscrit, 2019. Str. 365-379. Réseau Lumières.

SMOLEJ, Tone. Disertacije s področja slovenske literarne zgodovine. V: SMOLEJ, Tone (ur.). Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872-1918). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. Str. 97-110, 418-419.

SMOLEJ, Tone. "Prisegam in obljubljam, da bom humanistične študije gojil z neutrudnim delom." : slovenski doktorandi na dunajski Filozofski fakulteti (1876-1918). V: SMOLEJ, Tone (ur.). Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872-1918). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. Str. 7-19, 417, ilustr.

SMOLEJ, Tone. Univerzitetno zaledje in habilitacijski postopki naših prvih profesorjev. V: GABRIČ, Aleš (ur.). 100 let Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Slovenska matica: Univerza, 2020. Str. 77-91, ilustr.

SMOLEJ, Tone, STANOVNIK, Majda. Anton Ocvirk. Ljubljana: Nova revija, 2007. 287 str., ilustr. Znameniti Slovenci.

SMOLEJ, Tone, DOLINAR, Darko (urednik), JUVAN, Marko (urednik). Slovenska recepcija Émila Zolaja (1880-1945). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. 210 str. Studia litteraria.

SMOLEJ, Tone. Iz francoskega poslovenjeno : prispevki za zgodovino slovenskega literarnega prevoda. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. 219 str., portreti. Zbirka Studia translatoria, 1.

SMOLEJ, Tone. Etwas Größeres zu versuchen und zu werden : Slowenische Schriftsteller als Wiener Studenten, (1850-1926). Göttingen: V&R unipress; [Wien]: Vienna University Press, cop. 2014. 235 str., ilustr. Schriften des Archivs der Universität Wien, Bd. 17.

SMOLEJ, Tone, GRUM, Martin (urednik), TESTEN KOREN, Petra (urednik). "Kaj večega poskusiti in postati" : slovenski pisatelji dunajski študentje (1850-1926). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. 222 str., ilustr. Zbirka Življenja in dela, 12, Biografske študije, 8.

SMOLEJ, Tone, STANOVNIK, Majda. Anton Ocvirk : [prigodom sto i desete godišnjice rođenja]. Zagreb: Lara; v Ljubljani: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. 418 str., ilustr.

SMOLEJ, Tone. Slovenska recepcija francoske književnosti od klasicizma do simbolizma. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. 248 str. Razprave FF.

NEĆAK, Dušan, SMOLEJ, Tone, AJLEC, Kornelija, MIKŠA, Peter, ŠATEJ, Barbara. Zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Prva e-izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (232 str.)), ilustr.

NEĆAK, Dušan, SMOLEJ, Tone, AJLEC, Kornelija, MIKŠA, Peter, ŠATEJ, Barbara. Zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. 232 str., ilustr.

SMOLEJ, Tone. Slovenska književnost in visoka šola : Gradec, Dunaj, Praga, Krakov, Ljubljana (1839-1943). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. 232 str., ilustr.

SMOLEJ, Tone, HRIBERŠEK, Matej. Retorične figure. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2006. 94 str., ilustr.

Prevodi

OE, Kenzaburo. Ali sploh še obstaja zadnja smrt? ; odlomek iz romana Osebna izkušnja. Tribuna : študentski časopis. 3.IV.1995, let. 45, št. 1, str. 28-29.

FEYDEAU, Georges. Damski krojač : komedija v treh dejanjih. [Jesenice: Gledališče Tone Čufar, 1998]. 69 f.

LECHOŃ, Jan. Izmučeni Mickiewicz. V: Turniej tłumaczy '98 : Jan Lechoń: Mickiewicz zmęczony. [Cieszyn]: Uniwersytet Śląski, 1998. Str. 40.

PAGEAUX, Daniel-Henri. Uvod v imagologijo. V: SMOLEJ, Tone (ur.). Podoba tujega v slovenski književnosti : imagološko berilo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, 2002. Str. 9-20.

CHEVREL, Yves. Literarne raziskave in Stoffgeschichte: komparativistični predlogi. V: SMOLEJ, Tone (ur.), AVSENIK NABERGOJ, Irena. Tematologija : izbrana poglavja. Ljubljana: Študentska založba, 2007. Str. [15]-23. Knjižna zbirka Scripta.

FEYDEAU, Georges. Krojač za dame = (Tailleur pour dames) : komedija v treh dejanjih. Gabrovica pri Komnu: [samozal. S. Verč], 2009. 64 f.

ANTIČ, Igor (urednik, prevajalec). Znameniti govori. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. 371 str., ilustr.

CHEVREL, Yves. Literarne raziskave in Stoffgeschichte: komparativistični predlogi. V: SMOLEJ, Tone (ur.). Tematologija : izbrana poglavja. 2. dopolnjena izd. Ljubljana: Študentska založba, 2010. Str. [17]-28. Knjižna zbirka Scripta.

PAGEAUX, Daniel-Henri. Uvod v imagologijo. V: SMOLEJ, Tone (ur.). Podoba tujega v slovenski književnosti : imagološko berilo. 2., dopolnjena izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012. Str. 9-20.

SICRIS – Tone Smolej

COBISS – Tone Smolej

izr. prof. dr. Tanja Žigon, FF (ev. št. 24920)

- študij germanistike in zgodovine na Univerzi v Ljubljani

- daljša študijska in raziskovalna bivanja v okviru različnih mednarodnih projektov v Vidmu, na Dunaju, v Salzburgu in v Münchnu

- promovirala iz literarnih ved 2008

- od 2018 izredna profesorica za prevodoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani

- od 2013 do 2015 je bila koordinatorica evropskega prevajalskega  projekta TransStar Evropa za Slovenijo

- kot raziskovalka sodeluje pri nekaj temeljnih raziskovalnih projektih

- je tudi vodja raziskovalnega programa Medkulturne literarnovedne študije

- prevaja humanistična in družboslovna besedila iz slovenščine v nemščino in obratno

- Težišča raziskovanja:

- nemško-slovenski vzajemni odnosi,

- medkulturna literarna zgodovina (nemško časnikarstvo in gledališče na Slovenskem v 18. in 19. stoletju),

- slovenska kulturna zgodovina,

- zgodovina prevajanja,

kulturološke prevodoslovne raziskave.

Reprezentativne bibliografske enote (izdvojene v sistemu SICRIS)

ŽIGON, Tanja. Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthum Krain (1775-1776). Balthasar Hacquet kot časnikar. Hacquetia. [Tiskana izd.]. 2003, letn. 2, št. 2, str. 55-64.

ŽIGON, Tanja. "Wochentliches Kundschaftsblatt" - das erste wöchentliche Blatt in Ljubljana (1775-1776). Zagreber Germanistische Beiträge : ZGB. 2003, letn. 12, str. 231-255.

ŽIGON, Tanja. Deutschsprachige Presse in Slowenien (1707-1945). Teil 1, Deutschsprachige Presse in Krain bis 1860. Berichte und Forschungen : Jahrbuch des Bundesinstituts für Ostdeutsche Kultur und Geschichte. 2004, bd. 12, str. 199-240.

ŽIGON, Tanja. Deutschsprachige Presse in Slowenien (1707-1945). Teil 2, Deutschsprachige Presse in Krain von 1860 bis 1945. Berichte und Forschungen : Jahrbuch des Bundesinstituts für Ostdeutsche Kultur und Geschichte. 2005, bd. 13, str. 127-154.

ŽIGON, Tanja. Deutschsprachige Presse in Slowenien (1707-1945). Teil 3, Deutschsprachige Presse in der Untersteiermark, in Kärnten, in Görz und in Triest. Berichte und Forschungen : Jahrbuch des Bundesinstituts für Ostdeutsche Kultur und Geschichte. 2005, bd. 13, str. 155-213.

ŽIGON, Tanja. Heinrich Moritz Penns Stück Der Untergang Metullums : ein Beitrag zur deutschsprachige Literatur in Krain. Spiegelungen : Zeitschrift für deutsche Kultur und Geschichte Südosteuropas. 2007, jg. 56, h. 2, str. 158-169.

ŽIGON, Tanja. Ludvik Germonik in Peter Pavel pl. Radics - ustanovitelja Grillparzerjevega društva na Dunaju. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2009, letn. 57, izredna št., str. 317-328.

ŽIGON, Tanja. Von Wien in die "Öde des Provinzlebens" : die vergessene Schriftstellerin Hedwig von Radics-Kaltenbrunner, ihr Leben und Schaffen in Laibach. Estudios filológicos alemanes. 2010, vol. 20, str. 723-736.

ŽIGON, Tanja. Zwischen Laibach, Wien und Berlin : ein interkultureller und intellektueller Austausch deutschsprachiger Frauen der Feder im 19. und angehenden 20. Jahrhundert. V: BARTOSZEWICZ, Iwona (ur.), HAŁUB, Marek (ur.), TOMICZEK, Eugeniusz (ur.). Germanistik im interdisziplinären Gefüge. Wrocław: Wydawnictwo Uniwersytetu Wrocławskiego, 2010. Str. 31-45. Acta Universitatis Wratislaviensis, no. 3226, Germanica Wratislaviensia, 130.

ŽIGON, Tanja. Kulturelle Wechselwirkungen : die slowenische Kultur und Literatur in einem deutschsprachigen Wochenblatt aus Krain in den ersten zwei Jahrzehnten des 19. Jahrhunderts. V: BARTOSZEWICZ, Iwona (ur.), HAŁUB, Marek (ur.), TOMICZEK, Eugeniusz (ur.). Akzente und Konzepte : herausgegeben von Iwona Bartoszewicz, Marek Hałub, Eugeniusz Tomiczek. Wrocław: Wydawnictwo Uniwersytetu Wroclawskiego, 2011. Str. 201-215. Acta Universitatis Wratislaviensis, 3308, Germanica Wratislaviensia, 134.

ŽIGON, Tanja. Hedwig von Radics-Kaltenbrunner : Porträt einer verkannten deutschsprachigen Autorin aus Krain. Riječ : časopis za nauku o jeziku i književnosti. 2011, nova serija, br. 6, str. 163-189.

UDOVIČ, Boštjan, ŽIGON, Tanja, ZLATNAR MOE, Marija. Posebnosti prevajanja strokovnega jezika diplomacije : primer Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. jul.-sep. 2011, letn. 59, št. 3, str. 269-291, tabele.

ŽIGON, Tanja. Deutsch-slowenische Kulturbeziehungen im Land Krain anfang des 19. Jahrhunderts. Estudios filológicos alemanes. 2012, vol. 24, str. 495-506.

ŽIGON, Tanja. The image of the "Turk" in Slovene culture in light of newspaper articles. Across languages and cultures. 2013, vol. 14, iss. 2, str. 267-286.

ŽIGON, Tanja. Kulturelle Selbstverortung und Identitätsfrage : der Krainer Polyhistor Peter von Radics (1836-1912) zwischen zwei Sprachen und Kulturen. Acta neophilologica. [Tiskana izd.]. 2013, [letn.] 46, [št.] 1/2, str. 25-38, 118.

ŽIGON, Tanja, KRAMBERGER, Petra. Presseerzeugnisse als Aushängeschilder der nationalen Zugehörigkeit? : die Suprematie der Deutschen über die Slowenen in der untersteirischen Publizistik des 19. Jahrhunderts. Germanoslavica. 2014, jg. 25, h. 1, str. 27-42.

MIKOLIČ JUŽNIČ, Tamara, ŽIGON, Tanja, ZLATNAR MOE, Marija. Visoka jezikovna kompetenca v maternem jeziku kot temelj uspešne večjezičnosti v Evropski uniji. Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja. jul.-avg. 2014, letn. 51, št. 4, str. 636-653, 704, tabele.

ZLATNAR MOE, Marija, MIKOLIČ JUŽNIČ, Tamara, ŽIGON, Tanja. I know languages, therefore, I can translate? : a comparison between the translation competence of foreign language and Interlingual Mediation students. Translation and interpreting studies. 2015, vol. 10, issue 1, str. 87-107.

ŽIGON, Tanja. Der Kulturtransfer und die Lesekultur in Laibach (Ljubljana) Ende des 19. Jahrhunderts. Acta neophilologica. [Tiskana izd.]. 2016, [letn.] 49, [št.] 1/2, str. 139-154.

ŽIGON, Tanja. Übersetzung oder Adaption : Fallbeispiel Jakob Alešovec (1842-1901). Acta neophilologica. [Tiskana izd.]. 2017, [letn.] 50, [št.] 1/2, str. 153-171, tabele.

ZLATNAR MOE, Marija, STRSOGLAVEC, Đurđa, ŽIGON, Tanja. How literature is translated between minor languages. mTm - A Translation Journal. 2017, vol. 9, str. 168-191, tabeli.

MAČEK, Amalija, ŽIGON, Tanja. Politik und Übersetzen : Auswirkung der politischen Wende(n) auf die Übersetzungen aus dem Deutschen ins Slowenische. Spiegelungen : Zeitschrift für deutsche Kultur und Geschichte Südosteuropas. 2017, jg. 12(66), h. 1, str. 25-42.

ŽIGON, Tanja. Praznovanje 400-letnice reformacije v Ljubljani leta 1917 v luči arhivskih virov ter slovenskega in nemškega tiska. Stati inu obstati : revija za vprašanja protestantizma. [Tiskana izd.]. dec. 2018, letn. 14, [št.] 28, str. 43-60, 251.

ŽIGON, Tanja. Traduzioni di libri per il popolo in sloveno : la leggenda di santa Genoveffa e il suo primo traduttore. Acta Histriae. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 28, št. 3, str. 397-416, ilustr.

ŽIGON, Tanja. Matej Cigale (1819-1889) als Übersetzer von Schulbüchern. Acta neophilologica. [Tiskana izd.]. 2020, [letn.] 53, [št.] 1/2, str. 167-182, tabele.

ŽIGON, Tanja. Prispevki Petra pl. Radicsa (1836-1912) o obdobju reformacije na Kranjskem. Stati inu obstati : revija za vprašanja protestantizma. [Tiskana izd.]. dec. 2020, letn. 16, [št.] 32, str. 287-310, 464-466.

ZLATNAR MOE, Marija, ŽIGON, Tanja. When the audience changes : translating adult fiction for young readers. Translation and interpreting studies. Oct. 2020, vol. 15, issue 2, str. 242-260.

ZLATNAR MOE, Marija, MIKOLIČ JUŽNIČ, Tamara, ŽIGON, Tanja. Who determines the final version? : the roles of translators, language revisers and editors in the publishing of a literary translation. Across languages and cultures. 2021, vol. 22, no. 1, str. 14-44.

MIKOLIČ JUŽNIČ, Tamara, ZLATNAR MOE, Marija, ŽIGON, Tanja. Literary translators for languages of low diffusion : market needs and training challenges in Slovenia. The interpreter and translator trainer : ITT. 2021, vol. 15, no. 2, str. 243-259.

ŽIGON, Tanja. Zerfall der Wertsysteme : Hermann Broch - Mahner für die Zukunft. V: Hermann Broch - ein Engagierter zwischen Literatur und Politik. Innsbruck [etc.]: StudienVerlag, 2004. Str. 47-57.

ŽIGON, Tanja. Stilistische Eigenarten publizistischer Texte der Laibacher Autorin Hedwig von Radics-Kaltenbrunner (*1845; +1919). V: BRANDT, Gisela (ur.). Bausteine zu einer Geschichte des weiblichen Sprachgebrauchs. 7, Fallstudien zum Umgang von Frauen mit Sprache : internationale Fachtagung, Dresden 11.-14. 9. 2005. Stuttgart: H.-D. Heinz, Akademischer Verlag, 2006. Str. 151-169. Stuttgarter Arbeiten zur Germanistik, 435.

ŽIGON, Tanja. Eine slowenische Stimme in deutscher Sprache : Triglav, Zeitschrift für vaterländische Interessen (1865-1870). V: MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira (ur.), MOTZAN, Peter (ur.), SIENERTH, Stefan (ur.). Benachrichtigen und vermitteln : deutschsprachige Presse und Literatur in Ostmittel- und Südosteuropa im 19. und 20. Jahrhundert. München: IKGS-Verlag, 2007. Str. 97-117. Wissenschaftliche Reihe, Literatur- und Sprachgeschichte, Bd. 110.

ŽIGON, Tanja. Die deutschsprachige Geschäftskorrespondenz des 19. Jahrhunderts in Krain : sprachliches Gestaltungsvermögen von Cornelia Schollmayer-Costa. V: BOHUŠOVÁ, Zuzana (ur.). Translatológia a jej súvislosti 3 = Translationswissenschaft und ihre Zusammenhänge = The translation studies and its context. Banská Bystrica: Univerzita Mateja Bela, Fakulta humanitných vied, 2009. Str. 81-92.

ŽIGON, Tanja. Das Postwesen als Modernisierungsfaktor in Krain untersucht anhand der Studien von Peter von Radics (1836-1912). V: SOLOMON, Flavius (ur.), ZACH, Krista (ur.), BRANDT, Juliane (ur.). Vorbild Europa und die Modernisierung in Mittel- und Südosteuropa. Berlin: LIT, 2009. Str. 87-103. Geschichte, Bd. 29.

ŽIGON, Tanja. Der Grillparzer-Verein : ein von Krainern gegründeter literarischer Zirkel in Wien. V: MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira (ur.), SASS, Maria (ur.), SIENERTH, Stefan (ur.). Literarische Zentrenbildung in Ostmittel- und Südosteuropa : Hermannstadt/Sibiu, Laibach/Ljubljana und weitere Fallbeispiele. München: IKGS, 2010. Str. 365-380. Veröffentlichungen des Instituts für Deutsche Kultur und Geschichte Südosteuropas an der Ludwig-Maximilians-Universität München (IKGS), Wissenschaftliche Reihe (Literatur- und Sprachgeschichte), Bd. 120.

ŽIGON, Tanja. Umeščenost Kleinmayrjevega časnika Laibacher Zeitung in njegovih konkurenčnih izdaj v 18. stoletju v evropski kontekst. V: PREINFALK, Miha (ur.). Neznano in pozabljeno iz 18. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU: Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja, 2011. Str. 297-316.

ŽIGON, Tanja. Prevajanje arhivskih virov o idrijski čipki iz nemščine v slovenščino. V: et al. Idrijska čipka : z nitjo pisana zgodovina. Idrija: Mestni muzej, 2012. Str. 60-79, ilustr., faksim.

ŽIGON, Tanja. Souffleure und ihre Theaterjournale im deutschsprachigen Theater in Ljubljana. V: LANG, Elisabeth (ur.). Schnittstellen : Sprache, Literatur, Fremdsprachendidaktik. Hamburg: Dr. Kovač, 2012. Str. 211-220. Studien zur Germanistik, 43.

ŽIGON, Tanja. Die "mehrfache" Loyalität der Presse im Land Krain in der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts. V: SZENDI, Zoltán (ur.). Medalisierung des Zerfalls der Doppelmonarchie in deutschsprachigen Regionalperiodika zwischen 1880 und 1914. Wien; Berlin: LIT, 2014. Str. 39-66. Transkulturelle Forschungen an den Österreich-Bibliotheken im Ausland.

ŽIGON, Tanja. Das literarisch-publizistische Feld und der slowenisch-deutsche Konflikt in Krain nach 1848. V: UVANOVIĆ, Željko (ur.), et al. Slawisch-deutsche Kontakte in Geschichte, Sprache und Kultur. Teil 1. Aachen: Shaker, cop. 2014. Str. 361-383. Osijeker Studien zu slawisch-deutschen Kontakten in Geschichte, Sprache, Literatur und Kultur, Bd. 2.

ŽIGON, Tanja. Souffleure sind die große Feder in [jeglicher] Theateruhr : wie sich Souffleure, Zettelträger, Requisitoure und Billeteure in der Laibacher Theaterlandschaft ihren Platz sicherten und das Publikum eroberten. V: HEPPNER, Harald (ur.), et al. Provinz als Denk- und Lebensform : der Donau-Karpatenraum im langen 19. Jahrhundert. Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang, 2015. Str. 229-247. Neue Forschungen zur ostmittel- und südosteuropäischen Geschichte, Bd. 7.

ŽIGON, Tanja. Die deutschsprachige Publizistik in Krain im lokalen und regionalen Kontext. V: KRAMBERGER, Petra (ur.), et al. "Und die Brücke hat gezogen, die vom Ost zum West sich schwingt" : literarische, kulturelle und sprachliche Vernetzungen und Grenzüberschreitungen : Festschrift für Mira Miladinović Zalaznik. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. Str. 285-309. Zbirka Slovenske germanistične študije, 14.

ŽIGON, Tanja. Die Rezeption der deutschen Autoren und Autorinnen im slowenischen Gebiet Ende des 19. Jahrhunderts. V: LAZARESCU, Mariana-Virginia (ur.), COTÂRLEA, Dalia (ur.). "Das rechte Gespräch : keine(r) ringt nach Geltung, aber jede(r) kommt zur Geltung!" : Beiträge zur deutschen und österreichischen Literatur der Jahrhundertwende vom 19. zum 20. Jahrhundert. Berlin: WVB, cop. 2018. Str. 111-132.

ŽIGON, Tanja. Melitta Pivec-Stelè (1894-1973), die erste Slowenin mit zwei Doktortiteln. V: KRAMBERGER, Petra (ur.), SAMIDE, Irena (ur.), ŽIGON, Tanja (ur.). Frauen, die studieren, sind gefährlich : ausgewählte Porträts slowenischer Frauen der Intelligenz. 1. Aufl. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. Str. 131-170, 267, 273, ilustr.

ŽIGON, Tanja. Geschichte einer Freundschaft : Hedwig von Radics-Kaltenbrunner (1845-1919) und Nataly von Eschstruth (1860-1939). V: KONDRIČ HORVAT, Vesna (ur.), et al. Literarische Freiräume : Festschrift für Neva Šlibar. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. Str. 47-63, 534, 544, ilustr. Slovenske germanistične študije, 15.

ŽIGON, Tanja. Miroslav Vilhar v luči ohranjenih pisem in korespondence. V: JAKSETIČ, Dragica (ur.), et al. Miroslav Vilhar in njegov čas : ob 150. obletnici Pivškega tabora na Kalcu. 1. izd. Pivka: Občina, 2019. Str. 63-91, ilustr.

DEŽELAK TROJAR, Monika, ŽIGON, Tanja. Slovenski doktorji s področja zgodovine na dunajski univerzi. V: SMOLEJ, Tone (ur.). Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872-1918). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. Str. 171-221, 421.

ŽIGON, Tanja, ALMASY, Karin. Development of Slovene specialized terminology in the 19th century through translations of mathematics and biology textbooks. V: PISANSKI PETERLIN, Agnes (ur.), MIKOLIČ JUŽNIČ, Tamara (ur.). Academic writing from cross-cultural perspectives : exploring the synergies and interactions. 1st ed. Ljubljana: University Press, Faculty of Arts, 2020. Str. 22-54, ilustr. Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje.

MAČEK, Amalija, ŽIGON, Tanja. Gewundene Wege : die Übersetzungspolitik in Slowenien. V: KACJAN, Brigita (ur.), et al. Brücken überbrücken in der Fremdsprachendidaktik und Translationswissenschaft. Hamburg: Dr. Kovač, 2020. Str. 179-196. Schriftenreihe Studien zur Germanistik, Bd 92.

ZLATNAR MOE, Marija, ŽIGON, Tanja. Said, spoke, spluttered, spouted : the role of text editors in stylistic shifts in translated children's literature. V: VAN COILLIE, Jan (ur.), MCMARTIN, Jack (ur.). Children's literature in translation : texts and contexts. Leuven: Leuven University Press, 2020. Str. 125-140, ilustr. Translation, interpreting and transfer, 2.

ŽIGON, Tanja, GABRIČ, Aleš (urednik). Nemški časnik za slovenske interese - Triglav (1865-1870). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2004. 343 str., ilustr. Knjižnica Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, zv. 9.

ŽIGON, Tanja (avtor, prevajalec), PREINFALK, Miha (urednik). Zgodovinski spomin Kranjske : življenje in delo Petra Pavla pl. Radicsa (1836-1912). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. 469 str.

ZLATNAR MOE, Marija, ŽIGON, Tanja, MIKOLIČ JUŽNIČ, Tamara. Center in periferija : razmerja moči v svetu prevajanja. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. 168 str., ilustr. Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje.

ZLATNAR MOE, Marija, ŽIGON, Tanja, MIKOLIČ JUŽNIČ, Tamara. Center in periferija : razmerja moči v svetu prevajanja. 1. izd., elektronska. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. 168 str. Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje.

ŽIGON, Tanja, ALMASY, Karin, LOVŠIN, Andrej. Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju : kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki. 1. izd., elektronska. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. 176 str. Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje.

ŽIGON, Tanja, ALMASY, Karin, LOVŠIN, Andrej. Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju : kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2017. 176 str., ilustr. Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje.

ZLATNAR MOE, Marija, ŽIGON, Tanja, MIKOLIČ JUŽNIČ, Tamara. Center and periphery : power relations in the world of translation. 1st English ed., revised ed. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. 180 str., ilustr., graf. prikazi, tabele. Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje.

ŽIGON, Tanja. Nemško časopisje na Slovenskem. Ljubljana: Študentska založba, 2001. 101 str., ilustr. Knjižna zbirka Scripta, Zgodovina, nemcistika.

ŽIGON, Tanja, UDOVIČ, Boštjan. Uvod v mednarodne organizacije. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013. 101 str., tabele.

UDOVIČ, Boštjan, ŽIGON, Tanja. Uvod v diplomacijo in mednarodne organizacije. 1. elektronska izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. 1 spletni vir (1 datoteka ePUB), ilustr.

UDOVIČ, Boštjan, ŽIGON, Tanja. Uvod v diplomacijo in mednarodne organizacije. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. 167 str., ilustr.

ŽIGON, Tanja. Grad Haasberg in knezi Windischgraetz. Logatec: Mali, 1992. 127 str., ilustr.; 2. izd. Logatec: Mali, 1995. 127 str., ilustr.

ŽIGON, Tanja. Planinsko polje. Ljubljana: Tuma, 1997. 191 str., ilustr.

ŽIGON, Tanja, ALMASY, Karin (2020). Development of Slovene specialized terminology in the 19th century through translations of mathematics and biology textbooks. V: PISANSKI PETERLIN, Agnes in Tamara MIKOLIČ JUŽNIČ (ur.). Academic writing from cross-cultural perspectives: exploring the synergies and interactions. Ljubljana: University Press, Faculty of Arts, 22–54.

SICRIS – Tanja Žigon

COBISS – Tanja Žigon

doc. dr. Petra Kramberger, FF (ev. št. 32636)

Doc. dr. Petra Kramberger je študirala germanistiko na Univerzi v Ljubljani, podiplomski študij je nadaljevala na Filozofski fakulteti UL, kjer je promovirala iz literarnih ved 2011 (naslov doktorske disertacije: Časopis »Südsteirische Post« (1881–1900) in njegov podlistek). Od leta 2010 je zaposlena na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko FF UL, od leta 2012 kot docentka.

- Težišča raziskovanja:

- nemška književnost,

- nemško časnikarstvo in nemška literarna ustvarjalnost na Slovenskem,

- avtorice v nemški spodnještajerski publicistiki 19. in 20. stoletja,

- slovenska kulturna zgodovina v 19. in 20. stoletju,

- slovensko-nemški medkulturni odnosi v 19. in 20. stoletju,

- doktorske disertacije slovenskih kandidatov v avstro-ogrski monarhiji (1872–1918).

Reprezentativne bibliografske enote (izdvojene v sistemu SICRIS)

KRAMBERGER, Petra. "--- die Tageszeitungen liefern das Neueste auch aus den entfernten Winkeln" : deutsche Presse in Maribor im 19. Jahrhundert. V: BARTOSZEWICZ, Iwona (ur.), HAŁUB, Marek (ur.), TOMICZEK, Eugeniusz (ur.). Germanistik im interdisziplinären Gefüge. Wrocław: Wydawnictwo Uniwersytetu Wrocławskiego, 2010. Str. 239-254. Acta Universitatis Wratislaviensis, no. 3226, Germanica Wratislaviensia, 130.

KRAMBERGER, Petra. Deutschsprachige Presselandschaft in der untersteirischen Stadt Marburg an der Drau/Maribor (1861-1900). Spiegelungen : Zeitschrift für deutsche Kultur und Geschichte Südosteuropas. 2011, jg. 6 (60), hft. 3, str. 264-276.

KRAMBERGER, Petra. Die Zeitung "Südsteirische Post" (1881-1900) und ihre Illustrationen. Estudios filológicos alemanes. 2012, vol. 25, str. 93-100.

ŽIGON, Tanja, KRAMBERGER, Petra. Presseerzeugnisse als Aushängeschilder der nationalen Zugehörigkeit? : die Suprematie der Deutschen über die Slowenen in der untersteirischen Publizistik des 19. Jahrhunderts. Germanoslavica. 2014, jg. 25, h. 1, str. 27-42.

KRAMBERGER, Petra. Südsteirische Post (1881-1900), nemški časopis za slovenske interese : segment iz mariborske publicistične preteklosti = Südsteirische Post (1881-1900), eine deutsche Zeitung für slowenische Interessen : ein Segment aus Maribors publizistischer Vergangenheit. VII : das Magazin der Sloweninnen und Slowenen in der Steiermark. 2017/2018, str. 88-101, ilustr.

ŽIGON, Tanja (avtor, prevajalec povzetka), KRAMBERGER, Petra (avtor, prevajalec povzetka). Nemško časopisje v Trstu v 18. in 19. stoletju. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Trsta. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2019. Letn. 67, št. 3, str. 513-530, ilustr. Kronika, letn. 67, št. 3.

BIRK, Matjaž, NICKLAS, Thomas, KRAMBERGER, Petra (sodelavec pri raziskavi), UREKAR OSVALD, Anja (sodelavec pri raziskavi), ZVER, Sašo (sodelavec pri raziskavi). Transfer der Aufklärung in der deutschsprachigen Presse im Elsass und in der Krain im späten 18. Jahrhundert. Historisches Jahrbuch. 2020, jg. 140, str. 216-239.

KRAMBERGER, Petra. Das Jahr 1929 in der deutschsprachigen Presse der Untersteiermark aus Maribor, Celje und Ptuj. V: SCHÖNBORN, Sibylle (ur.). Grenzdiskurse : Zeitungen deutschsprachiger Minderheiten und ihr Feuilleton in Mitteleuropa bis 1939. 1. Aufl. Essen: Klartext, 2009. Str. 113-126.

KRAMBERGER, Petra. Die Pettauer deutschsprachige Publizistik : politische, wirtschaftliche oder literarische Presse? : ein Segment aus der Gechichte der Stadt Pettau/Ptuj. V: MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira (ur.), SASS, Maria (ur.), SIENERTH, Stefan (ur.). Literarische Zentrenbildung in Ostmittel- und Südosteuropa : Hermannstadt/Sibiu, Laibach/Ljubljana und weitere Fallbeispiele. München: IKGS, 2010. Str. 381-396. Veröffentlichungen des Instituts für Deutsche Kultur und Geschichte Südosteuropas an der Ludwig-Maximilians-Universität München (IKGS), Wissenschaftliche Reihe (Literatur- und Sprachgeschichte), Bd. 120.

KRAMBERGER, Petra. Emotionen in der Berichterstattung des 19. Jahrhunderts. V: DONKO, Kristian (ur.), et al. Gefühlswelten und Emotionsdiskurse in der deutschsprachigen Literatur. 1. Aufl. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012. Str. 70-79. Slovenske germanistične študije, 8.

KRAMBERGER, Petra. Das Feuilleton der deutschsprachigen Zeitung Südsteirische Post (1881-1900). V: UVANOVIĆ, Željko (ur.), et al. Slawisch-deutsche Kontakte in Geschichte, Sprache und Kultur. Teil 1. Aachen: Shaker, cop. 2014. Str. 385-404. Osijeker Studien zu slawisch-deutschen Kontakten in Geschichte, Sprache, Literatur und Kultur, Bd. 2. KRAMBERGER, Petra. Slike v besedah, besede v slikah : ilustracije v Südsteirische Post, nemškem časopisu slovenskih patriotov. V: VALENČIČ ARH, Urška (ur.), et al. V labirintu jezika = Im Labyrinth der Sprache. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. Str. 201-212, 408-409. Slovenske germanistične študije, 12.

KRAMBERGER, Petra. Začetki politične publicistike na Ptuju : časopis Pettauer Zeitung (1889-1904). V: KRAMBERGER, Petra (ur.), et al. "Und die Brücke hat gezogen, die vom Ost zum West sich schwingt" : literarische, kulturelle und sprachliche Vernetzungen und Grenzüberschreitungen : Festschrift für Mira Miladinović Zalaznik. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. Str. 331-355. Zbirka Slovenske germanistične študije, 14.

KRAMBERGER, Petra. Autorinnen in der Sonntags-Beilage der Marbuger Zeitung (1886-1898). V: LAZARESCU, Mariana-Virginia (ur.), COTÂRLEA, Dalia (ur.). "Das rechte Gespräch : keine(r) ringt nach Geltung, aber jede(r) kommt zur Geltung!" : Beiträge zur deutschen und österreichischen Literatur der Jahrhundertwende vom 19. zum 20. Jahrhundert. Berlin: WVB, cop. 2018. Str. 39-54, tabeli.

KRAMBERGER, Petra, SAMIDE, Irena. Helena Stupan, geb. Tominšek (1900-1992), die erste slowenische Archäologin und Universitätsdozentin für Neuere deutsche Literatur. V: KRAMBERGER, Petra (ur.), SAMIDE, Irena (ur.), ŽIGON, Tanja (ur.). Frauen, die studieren, sind gefährlich : ausgewählte Porträts slowenischer Frauen der Intelligenz. 1. Aufl. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. Str. 171-191,267,273-274, ilustr.

MAČEK, Jože, KRAMBERGER, Petra. Milena Perušek (1893-1978), die erste slowenische Phytopathologin. V: KRAMBERGER, Petra (ur.), SAMIDE, Irena (ur.), ŽIGON, Tanja (ur.). Frauen, die studieren, sind gefährlich : ausgewählte Porträts slowenischer Frauen der Intelligenz. 1. Aufl. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. Str. 87-105, 266, 272, ilustr.

KRAMBERGER, Petra. Beiträge von und über Frauen im Feuilleton der Südsteirischen Post (1881-1900). V: KONDRIČ HORVAT, Vesna (ur.), et al. Literarische Freiräume : Festschrift für Neva Šlibar. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. Str. 29-46, 533-534, 543-544. Slovenske germanistične študije, 15.

KRAMBERGER, Petra, JOGAN, Jernej. Slovenski doktorji filozofije s področja botanike na dunajski univerzi. V: SMOLEJ, Tone (ur.). Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872-1918). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. Str. 357-387.

KRAMBERGER, Petra. "Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen" : Südsteirische Post (1881-1900), nemški časopis za slovenske interese. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. 329 str., ilustr. Slovenske germanistične študije, 11.

SICRIS – Petra Kramberger

COBISS – Petra Kramberger

izr. prof. dr. Boris Golec, znanstveni svetnik, ZRC SAZU (ev. št. 14117)

Izredni profesor dr. Boris Golec (1967) je zaposlen kot znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani. Leta 2000 je doktoriral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je naslednjih dvajset let tudi predaval. Pretežno se ukvarja z zgodovino zgodnjega novega veka, predvsem z razvojem urbanih naselij, z vprašanji iz slovenske kulturne zgodovine, kot so identitete in starejša slovenska uradovalna besedila, in z biografiko, zlasti z Janezom Vajkardom Valvasorjem. Njegova znanstvena bibliografija obsega več tiskanih oziroma elektronskih monografij ter številne razprave in članke v domači in tuji periodiki in zbornikih.

Reprezentativne bibliografske enote (izdvojene v sistemu SICRIS)

GOLEC, Boris. Valvasor kot zemljiški gospod. Arhivi : glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. 2014, letn. 37, št. 1, str. 65-107, ilustr., 2014, letn. 37, št. 2, str. 23-43, ilustr.

GOLEC, Boris. Valvasor kot zemljiški gospod : (2. del). Arhivi : glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. 2014, letn. 37, št. 2, str. 23-43, ilustr.

GOLEC, Boris. Potomci J. V. Valvasorja v Gradcu in Mariboru ter njihov odnos do slovenstva. Časopis za zgodovino in narodopisje. [Tiskana izd.]. 2014, letn. 85 = n. v. 50, zv. 3, str. 5-21, ilustr., rodosl. tabela.

GOLEC, Boris. Janez Krstnik Dolar in Janez Vajkard Valvasor : desetletno znanstvo, Valvasorjeve zasluge za Dolarjevo promocijo in njegova "krivda" za skladateljevo neprepoznavnost. De musica disserenda. [Tiskana izd.]. 2014, letn. 10, št. 2, str. 87-99, ilustr.

GOLEC, Boris. Vode in rude kot odločilni dejavniki za nastanek in gospodarski vzpon meščanskih naselij na Slovenskem v predindustrijski dobi = Waters and ores as deciding factors for upspring and economic rise of the urban settlements in Slovenia in the pre-industrial era. Ekonomska i ekohistorija : časopis za gospodarsku povijest i povijest okoliša. 2014, vol. 10, br. 10, str. 199-205, ilustr., zvd.

GOLEC, Boris. Dobrna - eno stoletje dom potomcev Janeza Vajkarda Valvasorja. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Dobrne. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2014. Letn. 62, [št.] 3, str. 423-460, ilustr., rodosl. tabele. Kronika, letn. 62, 3.

GOLEC, Boris. Zrušitev starega dobrnskega gradu Schlangenburg (Kačji grad) med legendo in zgodovino. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Dobrne. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2014. Letn. 62, [št.] 3, str. 461-468, ilustr. Kronika, letn. 62, 3.

GOLEC, Boris. Valvasorjev izvor, družina in mladost - stare neznanke v novi luči. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2014, letn. 62, [št.] 1, str. 15-66, ilustr., 2014, letn. 62, [št.] 2, str. 193-232, ilustr.

GOLEC, Boris. Valvasorjev izvor, družina in mladost : stare neznanke v novi luči : (4. del). Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2014, letn. 62, 2, str. 193-232, tabele, ilustr.

GOLEC, Boris. Polihistor brez univerzitetne izobrazbe - regularno šolanje Janeza Vajkarda Valvasorja = A polymath without a university education - the regular schooling of Janez Vajkard Valvasor. Šolska kronika : zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje. 2014, letn. 23 = 47, št. 1/2, str. 7-35, ilustr.

GOLEC, Boris. Epilog k Valvasorjevemu baronstvu, družini, smrti, grobu in zapuščini. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.]. 2014, letn. 68, št. 1/2 (149), str. 28-53, ilustr.

GOLEC, Boris. Najzgodnejše omembe Istre, Trsta in Primorja v slovenskih besedilih. Acta Histriae. [Tiskana izd.]. 2015, letn. 23, št. 4, str. 675-692, zvd.

GOLEC, Boris. Kras, Kraševci in kraška zemljepisna imena v zgodnjih slovenskih besedilih. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Krasa. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2015. Letn. 63, [št.] 3, str. 445-456, ilustr., zvd. Kronika, letn. 63, št. 3.

GOLEC, Boris. Rodbina Graffenweger in njena vloga v življenju Janeza Vajkarda Valvasorja. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2015, letn. 63, [št.] 2, str. 233-276, ilustr., rodosl. tabela.

GOLEC, Boris. "Kontesa" Fanny - skica pozabljene romanopiske : "Nomen est omen": rojena kot baronica Valvasor, hči grofice Christalnigg, soproga Carla Morellija, življenjska sopotnica Petra Nisitea. Zgodovina za vse : vse za zgodovino. [Tiskana izd.]. 2015, leto 22, št. 1, str. 5-28, ilustr.

BIDOVEC SINKOVIĆ, Maria, GOLEC, Boris. Valvasor in Edmond Halley : o vprašanju polihistorjevega članstva v angleški Kraljevi družbi (Royal Society) in posledicah prekinjenih stikov z njo. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.]. 2015, letn. 69, št. 3/4, str. 324-335, ilustr.

GOLEC, Boris. Slovenščina pred kazenskimi sodišči v zgodnjem novem veku. Acta Histriae. [Tiskana izd.]. 2016, letn. 24, št. 1, str. 147-176, ilustr.

GOLEC, Boris. Mozirska tržanska prisega iz leta 1740 - "usodna" zmota izpred 90. let v ČZN 1926. Časopis za zgodovino in narodopisje. [Tiskana izd.]. 2016, letn. 87 = n. v. 52, zv. 1/2, str. 5-19, ilustr.

GOLEC, Boris. Voda, ogenj in potresi kot zaviralni elementi v razvoju mest in trgov v predmoderni dobi : primer osrednje slovenske dežele Kranjske = Vode, vatra i potresi kao čimbenici kočenja razvoja gradova i trgovišta u predmoderno doba : primjer središnje slovenske zemlje Kranjske = Water, fire and earthquake as hindrance for the development of towns and market towns in pre-modern era : the case of the central Slovenian province Carniola. Ekonomska i ekohistorija : časopis za gospodarsku povijest i povijest okoliša. 2016, vol. 12, br. 12, str. 197-207, ilustr., zvd.

GOLEC, Boris. Posebnosti nastanka in razvoja fužinarskega trga Bela Peč. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Zgornje Gorenjske. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2016. Letn. 64, št. 3, str. 389-412, ilustr. Kronika, letn. 64, 3.

GOLEC, Boris. Matevž Režen pl. Segalla (1665-1722) - od podložniškega otroka s Sorškega polja do zgornjesavskega gospoda. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Zgornje Gorenjske. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2016. Letn. 64, št. 3, str. 413-440, ilustr. Kronika, letn. 64, 3.

GOLEC, Boris. Najstarejša oporoka učitelja v slovenščini : kulturnozgodovinski oris dokumenta in njegovega avtorja = The oldest will left by a teacher in Slovenian : cultural and historical outline of the document and its author. Šolska kronika : zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje. 2016, letn. 25 = 49, št. 3, str. 350-373, ilustr.

GOLEC, Boris. Der Krainer Polyhistor Johann Weichard Valvasor (1641-1693) und Kärnten. Carinthia I : Mittheilungen des Geschichtsvereines für Kärnten. 2017, jg. 207, str. 285-309, ilustr.

GOLEC, Boris. Starejša uradovalna slovenica iz Spodnje Savinjske doline. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Spodnje Savinjske doline. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2017. Letn. 65, št. 3, str. 331-348, ilustr., tabele. Kronika, letn. 65, št. 3.

GOLEC, Boris. Sledovi Valvasorjev v Spodnji Savinjski dolini emed romancami na gradu Ojstrica in umobolnico v Novem Celju. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Spodnje Savinjske doline. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2017. Letn. 65, št. 3, str. 369-398, ilustr. Kronika, letn. 65, št. 3.

GOLEC, Boris. Šolniki in slovensko uradovalno pismenstvo do srede 19. stoletja = Teachers and the Slovene official writing until the mid-19th century. Šolska kronika : zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje. 2017, letn. 26 = 50, št. 1/2, str. 90-106, ilustr.

GOLEC, Boris. Special types of self-government in towns and market towns in Slovenian territory from the end of the Middle Ages to the abolition of town and market-town self-governments. Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia. [Tiskana izd.]. 2018, letn. 28, št. 4, str. 907-918, zvd.

GOLEC, Boris. Novi prispevki h krščevanju turških vojnih ujetnikov na Slovenskem v 17. in zgodnjem 18. stoletju. Arhivi : glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. 2018, letn. 41, št. 2, str. 343-361, ilustr.

GOLEC, Boris (avtor, fotograf). Fanny Valvasor Morelli aus dem gräflichen Stamme Christalnigg : die erste aus Kärnten gebürtige Romanautorin : ein Kapitel aus der Kulturgeschichte Kärntens und des Alpen-Adria-Raums. Carinthia I : Mittheilungen des Geschichtsvereines für Kärnten. 2018, jg. 208, str. 311-337, ilustr.

GOLEC, Boris (avtor, fotograf). Rodbina Valvasor in Goriška. Goriški letnik : zbornik Goriškega muzeja. 2018, št. 42, str. 149-171, ilustr.

GOLEC, Boris. Die Auswirkungen der theresianischen Reformen im slowenischen Raum : Veränderte Identifikationen und Identitäten. Historisches Jahrbuch. 2018, jg. 138, str. 198-220.

GOLEC, Boris. "Ribenca, narlepši terg na Krajnskim" : trg Ribnica do odprave trške avtonomije v začetku 19. stoletja. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Ribnice na Dolenjskem. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2018. Letn. 66, št. 3, str. 327-348, ilustr., zvd. Kronika, letn. 66, 3.

GOLEC, Boris. Potujoči Ribničani na začetku 19. stoletja : suhorobarji, krošnjarji in drugi popotniki z Ribniškega v luči seznama potnih listov iz let 1802 in 1803. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Ribnice na Dolenjskem. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2018. Letn. 66, št. 3, str. 537-560, ilustr. Kronika, letn. 66, 3.

GOLEC, Boris (avtor, fotograf). Cerknica - pozni nastanek in specifični razvoj največjega slovenskega trga. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2018, letn. 66, št. 2, str. 213-230, ilustr., tabeli, zvd.

GOLEC, Boris. Višnjegorski slikarji 17. in 18. stoletja, njihovo socialno in naročniško okolje : Frančišek Karel (Francesco) Faenzi, Franc Faenzi, Janez Jakob Menhard (Mönhardt), Jakob Killer, Karel Ludvik Gentilli, Peter Straspurger, Franc Anton Nirenberger, Franc Ksaver Nirenberger, Anton Nirenberger. Acta historiae artis Slovenica. [Tiskana izd.]. 2019, 24, [št.] 1, str. 37-81, ilustr.

GOLEC, Boris. Extinct medieval boroughs in southern Slovenia. Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 29, št. 3, str. 373-392, zvd., ilustr.

GOLEC, Boris. Rod Valentina Vodnika. Arhivi : glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. 2019, letn. 42, št. 1, str. 11-44, ilustr.

GOLEC, Boris. Uradovalna slovenica iz Trsta in s Tržaškega od začetka 17. do srede 19. stoletja. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Trsta. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2019. Letn. 67, št. 3, str. 395-428, ilustr. Kronika, letn. 67, št. 3.

GOLEC, Boris. Prispevek k slovenskim pokrajinskim imenom na nekdanjem Goriškem. Koledar : za leto ... 2019, str. 105-112, ilustr.

GOLEC, Boris (avtor, fotograf). Trg Jesenice - od kdaj, zakaj in ali res trg?. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 67, št. 1, str. 35-50, ilustr.

GOLEC, Boris. Novi paberki iz 18. stoletja v Ribnici : dodatek k tematski številki Kronike "Iz zgodovine Ribnice na Dolenjskem". Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 67, št. 2, str. 235-246, ilustr.

GOLEC, Boris. Valvasorjevi stiki in ukvarjanje s Koroško. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 73, št. 1/2, str. 64-87, ilustr.

GOLEC, Boris. Najzgodnejše omembe umetnikov v slovenskem jeziku : Ljubljanska oklicna knjiga 1737-1759 kot vir za slovensko umetnostno zgodovino. Acta historiae artis Slovenica. [Tiskana izd.]. 2020, 25, [št.] 1, str. 63-79, tabele, ilustr.

GOLEC, Boris. Prispevek k cerkvenoupravni sloveniki 17. stoletja = A contribution to church-administrative Slovenica of the seventeenth century. Bogoslovni vestnik : glasilo Teološke fakultete v Ljubljani. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 80, 1, str. 89-102.

GOLEC, Boris. Trške pravice in avtonomija Tržiča od nastanka trga do srede 19. stoletja. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Tržiča. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2020. Letn. 68, št. 3, str. 439-468, ilustr., zvd. Kronika, letn. 68, št. 3.

GOLEC, Boris. Uradovalna slovenika od začetkov do prelomne srede 19. stoletja. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 65, št. 3/4, str. 215-235, 356.

GOLEC, Boris. Zur Herkunft der Bürger in den Städten des slowenischen Drau-Gebietes im 18. Jahrhundert = O podrijetlu građana u gradovima slovenskog Podravlja u 18. stoljeću. Podravina : časopis za multidisciplinarna istraživanja. svibanj 2020, vol. 19, br. 37, str. 101-118, tabele, ilustr.

GOLEC, Boris. Die Muslime im slowenischen Raum bis zum Zusammenbruch der Habsburgermonarchie unter besonderer Berücksichtigung ihrer Bekehrung zum Christentum in der Frühen Neuzeit. Povijesni prilozi. 2020, god. 39, br. 59, str. 251-273, ilustr.

PROKOP, Peter, GOLEC, Boris. Johanna Ehrlich, geborene Edle von Gadolla : die Tante eines katholischen Märtyrers liegt am Hartberger Friedhof. Steinpeißer : Zeitschrift des Historischen Vereins Hartberg. 2020, jg. 27, str. 51-62, fotogr.

GOLEC, Boris. K podobi Ljubljane po kongresu leta 1821 : stavbe in njihovi lastniki v franciscejskem katastru. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2021, letn. 69, št. 1, str. 43-88, ilustr., tabele.

GOLEC, Boris. Vojaška in častniška komponenta pri potomcih polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641-1693) do danes : zgodba neke razvejane slovensko-avstrijske plemiške rodbine. V: MIHELIČ, Darja (ur.), BIZJAK, Matjaž (ur.). Vojaki iz slovenskega prostora na tujih tleh v preteklosti. Ljubljana: Založba ZRC, 2011. Str. 205-242, ilustr., rodosl. tabele.

GOLEC, Boris. Jesu li Belokranjci svojedobno bili Hrvati? : nedovršena kroatizacija Bele krajine u ranom novom vijeku - od Metličana i kranjskih Hrvata do Belokranjaca. V: SVOLJŠAK, Petra (ur.), SERUČNIK, Miha (ur.), KOČEVAR, Vanja (ur.). Između kraljevstva i carstva : studija prekograničnih kulturnopovijesnih veza. Ljubljana: Založba ZRC, 2013. Str. 153-207, ilustr.

GOLEC, Boris. So bili Belokranjci svojčas Hrvati? : nedokončana kroatizacija Bele krajine v zgodnjem novem veku - od Metličanov in kranjskih Hrvatov do Belokranjcev. V: SVOLJŠAK, Petra (ur.), SERUČNIK, Miha (ur.), KOČEVAR, Vanja (ur.). Med cesarstvom in kraljestvom : študija čezmejnih kulturnozgodovinskih povezav. Ljubljana: Založba ZRC, 2013. Str. 153-208, ilustr.

GOLEC, Boris. Erze, Wasser, Feuer und Erdbeben als Mitgestalter des räumlichen, wirtschaftlichen und sozialen Antlitzes der Städte und Märkte im Land Krain in der vormodernen Epoche. V: ŠTIH, Peter (ur.), ZWITTER, Žiga (ur.). Man, nature and environment between the northern Adriatic and the eastern Alps in premodern times. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: = University Press, Faculty of Arts: Historical Association of Slovenia, 2014. Str. 156-180, ilustr., zvd. Zbirka Zgodovinskega časopisa, 48.

GOLEC, Boris (avtor, fotograf). Rodbina Valvasor na Kranjskem : od grajskega "služabnika" do nesmrtnega imena Valvasor = Valvasor : Geschichte einer krainischen Familie Vom "Schlossdiener" bis zum Mann, dessen Name in die Geschichte einging. V: WEISS, Janez (ur.), et al. Studia Valvasoriana : zbornik spremnih študij ob prvem integralnem prevodu Die Ehre Deß Hertzogthums Crain v slovenski jezik. Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska, 2014. Str. 23-99, ilustr.

GOLEC, Boris (avtor, fotograf). Valvasorjevi potomci do danes in njihov odnos do znamenitega prednika = Valvasors bis in die heutigen Tage reichende Nachkommenschaft und ihr Verhältnis zu dem berühmten Vorfahren. V: WEISS, Janez (ur.), et al. Studia Valvasoriana : zbornik spremnih študij ob prvem integralnem prevodu Die Ehre Deß Hertzogthums Crain v slovenski jezik. Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska, 2014. Str. 101-127, ilustr., rodosl. tabele, fotogr.

GOLEC, Boris. Nastanek in razvoj slovenskih pokrajinskih imen z ozirom na identitete prebivalcev. V: MIHELIČ, Darja (ur.). Vizija raziskav slovenske gospodarske in družbene zgodovine. Ljubljana: Založba ZRC, 2014. Str. 327-348, zvd.

GOLEC, Boris. O nastanku in zatonu edinega zdraviliškega trga na Slovenskem. V: PESKAR, Robert (ur.). Dolenjske Toplice v odsevu časa : [znanstvena monografija ob 800-letnici prve omembe Dolenjskih Toplic v zgodovinskih virih]. Dolenjske Toplice: Občina, 2015. Str. 101-118, ilustr.

GOLEC, Boris. Domoznanec Franc vitez Gadolla. V: GOLEC, Boris, RAVNIKAR, Tone, PLANKO, Lado. Šaleški gradovi viteza Gadolle. Velenje: Knjižnica: Ustanova Velenjska knjižna fundacija, 2015. Str. 11- [39], fotogr., zvd.

GOLEC, Boris. Urbarji kot vir za neagrarno gospodarstvo slovenskega prostora. V: BIZJAK, Matjaž (ur.), ŽNIDARŠIČ GOLEC, Lilijana (ur.). Urbarji na Slovenskem skozi stoletja. 1. izd. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2016. Str. 93-115, ilustr.

GOLEC, Boris. Oporoke : malo znana zvrst starejših slovenskih dokumentov. V: BJELČEVIČ, Aleksander (ur.), OGRIN, Matija (ur.), PERENIČ, Urška (ur.). Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. Str. 359-366. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 36.

GOLEC, Boris. Šentvid pri Stični : ugasli srednjeveški trg. V: ŠTEPEC, Dušan (ur.), ŠTEH, Matej (ur.). Šentviško tisočletje : 1000 let Župnije Šentvid pri Stični : znanstvena monografija. Šentvid pri Stični: Župnijski urad, 2017. Str. 39-53, ilustr., zvd.

GOLEC, Boris (avtor, fotograf). Laibach, die Hauptstadt des Herzogtums Krain in der ersten Hälfte des 16. Jahrhunderts. V: DROBESCH, Werner (ur.), WADL, Wilhelm (ur.). Klagenfurt 1518 : eine Stadt im Aufbruch. Klagenfurt am Wörthersee: Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, 2018. Str. 149-163, zvd., ilustr. Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie, Bd. 110.

GOLEC, Boris. Terezijanske reforme : gibalo sprememb občutka pripadnosti in povezanosti ter identitet v slovenskem prostoru. V: PREINFALK, Miha (ur.), GOLEC, Boris (ur.). Marija Terezija : med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom. 1. izd. Ljubljana: ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa: Založba ZRC, 2018. Str. 195-216, [4] str. uvez. pril.

GOLEC, Boris (avtor, fotograf). Mesto Metlika od začetka novega veka do odprave mestne avtonomije. V: WEISS, Janez (ur.), et al. Neumarkt - Möttling - Metlika : nastanek in razvoj mesta od konca 13. do začetka 19. stoletja. Metlika: Belokranjski muzej, 2018. Str. 101-148, ilustr., zvd.

GOLEC, Boris (avtor, fotograf). Integracija vzhodnih kristjanov in muslimanov v družbo na Slovenskem med 16. in 19. stoletjem. V: GOLEC, Boris (ur.). Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019. Str. 353-405, zvd., ilustr.

GOLEC, Boris. Novonastali zgodnjenovoveški trgi na Kranjskem in njihova identiteta. V: GOLEC, Boris (ur.). Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019. Str. 209-247, zvd., ilustr.

GOLEC, Boris. Solkanca pod Andi : primorski človek med fašizmom, komunizmom in nekonformizmom = Ein ehepaar aus Solkan unter den Anden : Küstenländer zwischen Faschismus, Kommunismus und Nonkonformismus. V: KOLENC, Petra (ur.), et al. Marušičev zbornik : zgodovinopisec zahodnega roba : prof. dr. Branku Marušiču ob 80-letnici. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. Str. 443-456, fotogr.

ŽIŽEK, Aleksander, GOLEC, Boris. De nobeden sin in hči nič ne dobi : materialno v slovenskih oporokah iz fondov krajevnih sodišč Zgodovinskega arhiva Celja. V: STUDEN, Andrej (ur.). Mimohod blaga : materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2019. Str. 9-24, ilustr. Zbirka Vpogledi, 22.

GOLEC, Boris (avtor, fotograf). Družinske razmere Valentina Vodnika. V: LEGAN RAVNIKAR, Andreja (ur.), OREL, Irena (ur.), JELOVŠEK, Alenka (ur.). Oživljeni Vodnik : razprave o Valentinu Vodniku. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. Str. 19-44, 225-226, 239-240, ilustr., rodosl. tabela. Zbirka Linguistica et philologica, 39.

GOLEC, Boris. Kaj nam je Valvasor zamolčal? : o avtocenzuri pri kranjskem polihistorju. V: VIDMAR, Luka (ur.). Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. Str. 95-117, ilustr. Apes academicae, 3.

GOLEC, Boris. Poimenovanja gradu Turjak in rodbine Auersperg - Turjaških v slovenščini skozi zgodovino. V: PREINFALK, Miha (ur.), OTER GORENČIČ, Mija (ur.), KOMIĆ MARN, Renata (ur.). Grad Turjak. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. Knj. 1, str. 229-240, ilustr. Castellologica Slovenica, 2.

GOLEC, Boris. Skrivnostni trg Turjak. V: PREINFALK, Miha (ur.), OTER GORENČIČ, Mija (ur.), KOMIĆ MARN, Renata (ur.). Grad Turjak. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. Knj. 2, str. 961-984, ilustr. Castellologica Slovenica, 2.

GOLEC, Boris. Slovenica Auerspergiana : slovensko pismenstvo na Turjaku od 16. do 20. stoletja. V: PREINFALK, Miha (ur.), OTER GORENČIČ, Mija (ur.), KOMIĆ MARN, Renata (ur.). Grad Turjak. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. Knj. 2, str. 1013-1047, ilustr. Castellologica Slovenica, 2.

GOLEC, Boris. Sodražica : sejemska vas ali trg?. V: MIHELIČ, Ludvik (ur.). Sodraških 800 : monografija ob 800-letnici prve pisne omembe Sodražice. Sodražica: Občina, 2020. Str. 139-156, ilustr.

GOLEC, Boris. Okoliščine nastanka Recljevega prevoda. V: JELOVŠEK, Alenka (ur.). Gorske bukve 1582 : Gornih bukvi od krajlove svetlosti ofen inu potrjen general inu privilegium. Iz nov v slavenski jezik iztulmačan skuzi Andreja Recla, farmostra na Raki : znanstvenokritična izdaja. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. Str. 121-135, 298-299, 307-308, ilustr. Dela starejšega slovenskega slovstva, knj. 2, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, knj. 284.

GOLEC, Boris. Polstoletna vloga dopolnilne šole v Argentini pri obvladovanju slovenskega jezika. V: SEDMAK, Danilo (ur.). Podoba našega otroka v Argentini. [Trst]: SLORI, 1997. Str. 29-35. SLORI, 129, [Podoba našega otroka], zv. 7.

GOLEC, Boris. Mesto Krško v 18. stoletju - med Valvasorjem in municipalizacijo = Grad Krško u 18. stoljeću - između Valvasora i municipalizacije = The town of Krško in the 18th century - between Valvasor and municipalization. V: et al. Dolgo razsvetljensko 18. stoletje = Dugo prosvjetiteljsko 18. stoljeće = The long lasting enlightenment in the 18th century. Krško: Kulturni dom, enota Mestni muzej, 2012. Str. 14-28, ilustr.

GOLEC, Boris. Prof. Janko Orožen : moj prvi učitelj. V: POČIVAVŠEK, Marija (ur.). Orožnov zbornik : ob 120-letnici rojstva Janka Orožna. Celje: Zgodovinsko društvo, 2012. Str. 63-76. Zgodovini.ce, 12.

GOLEC, Boris. Korenine in spomini rodbine Šušterič iz Žalca : rodovnik z družbenim in gospodarskim orisom iz srede 18.stoletja. Ljubljana [i. e. Grosuplje]: Partner Graf, 1992. 154 str., ilustr.

GOLEC, Boris. Ormož v stoletjih mestne avtonomije : posestna, demografska, gospodarska, socialna, etnična in jezikovna podoba mesta ob Dravi : 1331-1849. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. 187 str., fotogr., tabele.

GOLEC, Boris, OGRIN, Matija (urednik). Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku do začetka 19. stoletja. Izd. 1.0. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2009. Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva.

GOLEC, Boris, OGRIN, Matija (urednik), MERŠE, Majda (urednik, recenzent), AHAČIČ, Kozma (urednik, recenzent). Slovenska prisežna besedila trških skupnosti in neagrarnih poklicnih skupin do konca predmarčne dobe. Izd. 1.0. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2011. Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva.

GOLEC, Boris. Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem : po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. 174 str., ilustr., zvd. Thesaurus memoriae, Opuscula, 3.

GOLEC, Boris. Valvasorjeva hiša v Krškem - napačna in prava. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. 148 str., ilustr.

GOLEC, Boris, OGRIN, Matija (urednik). Primož Trubar : prispevki k življenjepisu. 1. elektronska izd. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU: Odsek za tehnologije znanja IJS, 2014. Elektronske znanstvene monografije (eZMono).

GOLEC, Boris, PREINFALK, Miha (urednik). Valvasorji : med vzponom, Slavo in zatonom. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. 514 str., ilustr., zvd. Thesaurus memoriae, Dissertationes, 11.

GOLEC, Boris. Zemljiški gospod Janez Vajkard Valvasor in njegov urbar. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije; Bogenšperk: Javni zavod, 2015. 135 str., ilustr.

GOLEC, Boris, PREINFALK, Miha (urednik). Valvasor : njegove korenine in potomstvo do danes. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 506 str., ilustr., zvd. Thesaurus memoriae, Dissertationes, 13.

GOLEC, Boris, OGRIN, Matija (urednik). Slovenske oporoke in prisežna besedila o oporokah (1671-1850). Verzija 1.0. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2017. Elektronske znanstvene monografije (eZMono).

GOLEC, Boris, URBANC, Mimi (urednik). Temporary Croatization of parts of eastern Slovenia between the sixteenth and nineteenth century : changing identities at the meeting point of related peoples. Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang, 2017. 171 str., ilustr., zvd. Thought, society, culture, vol. 3.

GOLEC, Boris. Vzpon in zaton Dienerspergov : štajersko potomstvo Janeza Vajkarda Valvasorja v luči svojih genealoško-biografskih in spominskih zapisov (1278-1908). Ptuj: Zgodovinski arhiv, 2017. 255 str., ilustr., rodoslovne tabele, zvd.

GOLEC, Boris (avtor, prevajalec), FELETAR, Dragutin (urednik). Nedovršena kroatizacija dijelova istočne Slovenije između 16. i 19. stoljeća : tragom hrvatskog lingvonima i etnonima u Beloj krajini, Kostelu, Prekomurju i Prlekiji. Koprivnica: Meridijani, 2018. 186 str., ilustr., zvd. Bibliotheca Historia Croatica, knj. 80.

GOLEC, Boris, GRAHORNIK, Matjaž (urednik). Zadnji Valvasorjevi potomci na Slovenskem : med domoznanstvom, nostalgijo, politiko, umetnostjo in evtanazijo. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2018. 196 str., ilustr., rodosl. tabela. Zbirka Življenja in dela, 18, Biografske študije, 13.

GOLEC, Boris, PREINFALK, Miha (urednik). Slovenska posebnost - dvorec Podšentjur v Podkumu : od nenavadnega nastanka do desetih rodov rodbine Čop. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2020. 297 str., ilustr., zvd. Thesaurus memoriae, Dissertationes, 14.

SICRIS – Boris Golec

COBISS – Boris Golec

doc. dr. Matija Ogrin, višji znanstveni sodelavec, ZRC SAZU (ev. št. 16207)

Dr. Matija Ogrin (1967) je študiral primerjalno književnost in doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 2001. Od leta 1996 deluje kot raziskovalec na ZRC SAZU, kjer preučuje starejšo slovensko literaturo od 17. do 19. stoletja. Pose­bej se je posvečal raziskavam starejših slovenskih rokopisnih besedil, za nekatera med njimi je pripravil znanstvenokritične izdaje (Škofjeloški pasijon, Kapelski pasijon). Ob tem se opira na metode elektronske obdelave besedil. Ureja repertorij z opisi in digitalnimi slikami Regi­ster rokopisov slovenskega slovstva. Ureja Zbrano delo Antona Martina Slomška, zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in zbirko filozofske esejistike Sidro.

Reprezentativne bibliografske enote (izdvojene v sistemu SICRIS)

OGRIN, Matija. Kocbek in Mounier. Primerjalna književnost. [Tiskana izd.]. 1997, let. 20, št. 1, str. 1-20.

OGRIN, Matija. Aleš Ušeničnik in Izidor Cankar: soočenje njunih literarnoestetskih pogledov ob Domu in svetu l. 1916. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. okt.-dec. 1998, let. 46, št. 4, str. [347]-366.

OGRIN, Matija. Filozofsko delo prof. Milana Komarja. Pregled ob osemdesetletnici. Dve domovini : razprave o izseljenstvu. [Tiskana izd.]. 2001, št. 14, str. 47-52.

OGRIN, Matija. Kosov pogled na literarno aksiologijo in pojmovanje vrednot pri Francetu Vebru. Primerjalna književnost. [Tiskana izd.]. dec. 2001, letn. 24, posebna številka, str. 217-226.

OGRIN, Matija. Literarno vrednotenje na Slovenskem od 1918 do 1945. Primerjalna književnost. [Tiskana izd.]. junij 2002, letn. 25, št. 1, str. 27-37.

OGRIN, Matija, ERJAVEC, Tomaž. Znanstvenokritične izdaje v elektronskem mediju, slovenski in češki metodološki pristopi k posredovanju besedil. Slavica litteraria. 2006, str. [247]-256.

ERJAVEC, Tomaž, OGRIN, Matija. Literaturinio paveldo skaitmeninimas, taikant atviruosius standartus. Bibliografija. 2005/2006, str. 64-69.

OGRIN, Matija. O dveh verzijah romana S poti : razlike, prikrite v vrsticah. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. jan.-mar. 2008, letn. 56, št. 1, str. [19]-33.

OGRIN, Matija. Vprašanja tradicije Škofjeloškega pasijona : ekdotična perspektiva. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. jul.-sep. 2008, letn. 56, št. 3, str. [289]-[304], ilustr.

OGRIN, Matija, ERJAVEC, Tomaž. Ekdotika in tehnologija : elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.]. 2009, letn. 54, št. 6, str. 57-72, tabela.

OGRIN, Matija. Baročni frančiškanski pisatelj Anton Brešan (1638-1708) in njegov slovstveni opus. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. okt.-dec. 2009, letn. 57, št. 4, str. [555]-562.

OGRIN, Matija. Dober Legent teh Suetnikov. Koroški rokopis iz 18. stoletja. Primerjalna književnost. [Tiskana izd.]. 2011, letn. 34, št. 3, str. 65-79.

OGRIN, Matija. Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. okt.-dec. 2011, letn. 59, št. 4, str. [385]-399, ilustr.

OGRIN, Matija. Anton Martin Slomšek in vprašanje enotnosti slovenskega kulturnega prostora = Anton Martin Slomšek and the question of the unity of the Slovene cultural space. V: PERENIČ, Urška (ur.). Prostor v literaturi in literatura v prostoru = Space in literature and literature in space. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2012. Letn. 60, št. 3, str. 457-468, 469-481. Slavistična revija, letn. 60, št. 3.

OGRIN, Matija, JAVORŠEK, Jan Jona, ERJAVEC, Tomaž. A register of early modern Slovenian manuscripts. Journal of the Text Encoding Initiative. March 2013, issue 4, str. 1-13, ilustr.

OGRIN, Matija. Pridiga p. Ferdinanda Ljubljanskega Na veliki petek 1722 v Škofji Loki. Pasijonski doneski ... 2014, [št.] 9, str. 94-108, ilustr. Loški razgledi. Doneski, Lonka. Memorabilia locopolitana.

OGRIN, Matija. Early modern Slovenian manuscripts. Encoding and presenting descriptions, genres, and authors. Scripta & e-scripta : the journal of interdisciplinary mediaeval studies. 2014, vol. 14, str. 39-45, ilustr.

OGRIN, Matija. Bratovščinske iskre : duhovna besedila baročnih bratovščin na Slovenskem. Acta historiae artis Slovenica. [Tiskana izd.]. 2016, 21, [št.] 2, str. 55-88, 205, ilustr.

OGRIN, Matija. Slovenska pridiga baročne dobe in redovne province : med retoričnim izročilom in redovniško karizmo. Arhivi : glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. 2017, letn. 40, št. 2, str. 217-232.

OGRIN, Matija. O vlogi rokopisov v dolgem prehodu iz rokopisne v tiskano knjigo v slovenski književnosti. Primerjalna književnost. [Tiskana izd.]. jun. 2017, letn. 40, št. 1, str. 43-58.

OGRIN, Matija. Confraternities in the Slovenian lands and their significance for Baroque Slovenian literature. Acta historiae artis Slovenica. [Tiskana izd.]. 2018, 23, [št.] 2, str. 233-243, 287, ilustr.

OGRIN, Matija. Poljanski rokopis, velika priča slovenskega pasijonskega izročila. Pasijonski doneski ... 2018, [št.] 13, str. 107-116, ilustr. Loški razgledi. Doneski, Lonka. Memorabilia locopolitana.

DITMAJER, Nina, OGRIN, Matija, ERJAVEC, Tomaž. Encoding textual variants of the early modern Slovenian poetic texts in TEI. Prispevki za novejšo zgodovino. [Tiskana izd.]. 2019, vol. 59, no. 1, str. 10-28, ilustr.

OGRIN, Matija. Asketična ali meditativna proza slovenskega baroka. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 65, št. 3/4, str. 115-135, 354, ilustr.

OGRIN, Matija. Kapucin Viktorin Kranjski in duhovni boj umirajočih. Pasijonski doneski ... 2021, [št.] 16, str. . 115-127, ilustr. Loški razgledi. Doneski, Lonka. Memorabilia locopolitana.

OGRIN, Matija. Troje stoletij škofjeloške pasijonske procesije. Pasijonski doneski ... 2021, [št.] 16, str. 31-41, ilustr. Loški razgledi. Doneski, Lonka. Memorabilia locopolitana.

OGRIN, Matija. Lirika Franceta Balantiča med moderno in modernizmom. V: POGAČNIK, Jože (ur.), et al. Zbornik ob sedemdesetletnici Franceta Bernika. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, 1997. Str. 389-403.

OGRIN, Matija. Površje in žarišče krize Doma in sveta leta 1937. V: DOLGAN, Marjan (ur.). Kriza revije "Dom in svet" leta 1937 : zbornik dokumentov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. Str. 427-450.

OGRIN, Matija. Prešeren in Slomšek. V: FAGANEL, Jože (ur.), DOLINAR, Darko (ur.). France Prešeren - kultura - Evropa. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002. Str. 241-252.

OGRIN, Matija. Komarjevi filozofski vigiliji na pot. V: OGRIN, Matija (ur.), KOMAR, Milan. Iz dolge vigilije. Ljubljana: Družina, 2002. Str. 179-189. Zbirka Sidro, 22.

OGRIN, Matija. Literarno vrednotenje pri Antonu in Francetu Vodniku v dvajsetih letih. V: ŠTUHEC, Miran (ur.), et al. Literarni izzivi. [Ljubljana]: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Maribor: Pedagoška fakulteta, 2003. Str. 232-245.

OGRIN, Matija. Trdinove kritiške presoje in estetski pogledi. V: DOVIĆ, Marijan (ur.). Janez Trdina med zgodovino, narodopisjem in literaturo : jubilejna monografija. Novo mesto: Goga; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. Str. 155-165.

OGRIN, Matija. Literarnokritiški in estetski pogledi na slovensko literaturo. V: SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.), LOŽAR-PODLOGAR, Helena (ur.). Pretrgane korenine : sledi življenja in dela Rajka Ložarja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. Str. 239-248. Opera ethnologica slovenica.

OGRIN, Matija. Uvod. O znanstvenih izdajah in digitalni humanistiki. V: OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje in elektronski medij : razprave. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. Str. 7-21. Studia litteraria.

OGRIN, Matija. E-Slomšek: edicijska vprašanja ob elektronski izdaji Treh pridig o jeziku A. M. Slomška. V: OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje in elektronski medij : razprave. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. Str. 71-82. Studia litteraria.

OGRIN, Matija. K Zbranemu delu Antona Martina Slomška. V: SLOMŠEK, Anton Martin. Poezija : objavljene pesmi : [poskusni zvezek]. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2006. Str. 369-375. Slomškovo zbrano delo, 1,1.

OGRIN, Matija. Uredniško poročilo k prvi knjigi. V: SLOMŠEK, Anton Martin. Poezija : objavljene pesmi : [poskusni zvezek]. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2006. Str. 376-380. Slomškovo zbrano delo, 1,1.

OGRIN, Matija. Prolog k Zbranemu delu Antona Martina Slomška. V: OGRIN, Matija (ur.), SLOMŠEK, Anton Martin. Poezija : objavljene pesmi. 2., dopolnjena in popravljena izd. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2007. Str. 357-367. Zbrano delo, 1, 1.

OGRIN, Matija. Uredniško poročilo k prvi knjigi poezije. V: OGRIN, Matija (ur.), SLOMŠEK, Anton Martin. Poezija : objavljene pesmi. 2., dopolnjena in popravljena izd. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2007. Str. 368-391. Zbrano delo, 1, 1.

OGRIN, Matija. Retorska proza na Slovenskem na začetku 18. stoletja. V: BENEDIK, Metod (ur.), BENEDIK, Metod. Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani : 1707. V Ljubljani: Stolna župnija sv. Nikolaja: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti; Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2008. Str. 124-147, ilustr.

OGRIN, Matija. Skalarjev rokopis, 1643. Meditativna proza v kontekstu katoliške obnove. V: BJELČEVIČ, Aleksander (ur.). Reformacija na Slovenskem : (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010. Str. 129-146. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 27.

OGRIN, Matija. Slovensko slovstvo v okvirih ljubljanske škofije. V: DOLINAR, France M. (ur.). Ljubljanska škofija : 550 let. Ljubljana: Nadškofija, 2011. Str. 421-436.

OGRIN, Matija, JAVORŠEK, Jan Jona, ERJAVEC, Tomaž. Rokopisi slovenskega slovstva baročne in razsvetljenske dobe: predmet več ved in metod. V: KRANJC, Simona (ur.). Meddisciplinarnost v slovenistiki. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011. Str. 337-341. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 30.

OGRIN, Matija. Slovenska frančiškanska pridiga baročne dobe. Pisatelji Anton Brešan, Evgen Lauer in Adavkt Nikel ter njihove rokopisne pridige. V: PREINFALK, Miha (ur.). Neznano in pozabljeno iz 18. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU: Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja, 2011. Str. 227-248, ilustr.

OGRIN, Matija. Skalarjev rokopis, 1643. Meditativna proza v kontekstu katoliške obnove. V: DEŽELAK TROJAR, Monika (ur.), et al. Skalarjev rokopis 1643 : editio princeps : znanstvenokritična izdaja. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba; Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2011. Str. 926-945.

OGRIN, Matija. Slovensko versko slovstvo ob koncu 18. in začetku 19. stoletja : slovstveni kontekst pesmarice iz Loč, 1825. V: TRIESSNIG, Simon (ur.), SVETINA, Peter (ur.). Loška cerkvena pesmarica iz leta 1825 : komentirana izdaja rokopisne pesmarice iz Loč ob Baškem jezeru = Latschacher Kirchenliedbuch aus dem Jahr 1825 : kommentierte Ausgabe des handschriftlichen Liedbuches aus Latschach ober dem Faakersee. 1. izd. Celovec: Mohorjeva, 2012. Str. 141-153.

OGRIN, Matija. Navezave na evropska literarna obzorja v baročnem slovenskem slovstvu. V: JUVAN, Marko (ur.), ČALE-KNEŽEVIĆ, Morana. Svetovne književnosti in obrobja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. Str. 221-232. Studia litteraria.

OGRIN, Matija. Frančiškanski baročni pisatelji Anton Brešan, Evgen Lauer in Adavkt Nikel ter njihove rokopisne pridige. V: ŠKOFLJANEC, Jože (ur.), AMBROŽIČ, Matjaž. S patri smo si bili dobri : tri stoletja brežiških frančiškanov : [zbornik znanstvenih razprav]. Krško: Zavod Neviodunum; Ljubljana: Brat Frančišek, 2013. Str. 225-255, ilustr. Zbirka Brežiške študije, 4.

OGRIN, Matija. "Ob štirih po pridigi v vikariatu." Pridiga kot duhovni kontekst Škofjeloškega pasijona. V: PREINFALK, Miha (ur.). Leto 1713 in njegovi odmevi v slovenskem prostoru. Izd. 1.0. Ljubljana: Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2015. Osemnajsto stoletje na Slovenskem, 2.

OGRIN, Matija. Troje pesmi o božji poti k Mariji Dobrovski. V: DOLINAR, Janez (ur.). Marija v leščevju : Dobrova pri Ljubljani. Ljubljana: Salve, 2015. Str. 401-420, ilustr.

OGRIN, Matija. Manuscripts of Slovenian peasant writers and readers : genres, subjects, reception. V: EDLUND, Ann-Catrine (ur.), ASHPLANT, T. G. (ur.), KUISMIN, Anna (ur.). Reading and writing from below : exploring the margins of modernity. Umeå: Umeå University: Royal Skyttean Society, 2016. Str. 133-148, ilustr. Northern studies monographs, 4, Vardagligt skriftbruk, 4.

PRUNČ, Erich, OGRIN, Matija, ERJAVEC, Tomaž. Kapelski pasijon v elektronski znanstvenokritični izdaji. "Nov" rokopis, nove raziskovalne poti. V: KRŽIŠNIK, Erika (ur.), et al. Toporišičeva obdobja. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016. Str. 395-402, ilustr. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 35.

OGRIN, Matija. Zasnove in možnosti Zbranih del. V: OGRIN, Matija (ur.). Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev : 1946-2016 : 70 let izhajanja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. Str. 21-40.

OGRIN, Matija. Slovenski rokopisi o štirih poslednjih stvareh človeka in baročno eshatološko izročilo. V: BJELČEVIČ, Aleksander (ur.), OGRIN, Matija (ur.), PERENIČ, Urška (ur.). Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. Str. 33-41, ilustr. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 36.

ŽEJN, Andrejka, ERJAVEC, Tomaž, OGRIN, Matija. Poljanski rokopis : Baročno besedilno izročilo o Jezusovem življenju v elektronski izdaji. V: BJELČEVIČ, Aleksander (ur.), OGRIN, Matija (ur.), PERENIČ, Urška (ur.). Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. Str. 111-118, ilustr. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 36.

OGRIN, Matija. Avguštinec Theophil Schinl, pridigar v ljubljanski križniški cerkvi, in njegova pridiga na god sv. Jurija. V: VIDMAR, Luka (ur.). Križanke. Ljubljana: Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, 2018. Str. 192-205, ilustr.

OGRIN, Matija. Rokopis kot preoddaja slovenske tiskane knjige : primer Črnovrškega rokopisa. V: PERENIČ, Urška (ur.), BJELČEVIČ, Aleksander (ur.). Starejši mediji slovenske književnosti : rokopisi in tiski. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. Str. 15-24. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 37.

OGRIN, Matija. Poznobaročni slovenski rokopisi - literarna tradicija v spoprijemu z razsvetljensko cenzuro. V: VIDMAR, Luka (ur.). Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. Str. 119-150, ilustr. Apes academicae, 3.

OGRIN, Matija. Slovenski rokopisi 17. stoletja v senci tridesetletne vojne in "doba književnega zastoja". V: KOČEVAR, Vanja (ur.), CERKOVNIK, Gašper. Tridesetletna vojna in Slovenci : evropski konflikt in slovenski prostor v prvi polovici 17. stoletja. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2020. Str. 375-398.

OGRIN, Matija. Rokopis Deželskosodni, desetinski in vinogorski red kneževine Kranjske. Kodikološki opis in izvor rokopisa. V: JELOVŠEK, Alenka (ur.). Gorske bukve 1582 : Gornih bukvi od krajlove svetlosti ofen inu potrjen general inu privilegium. Iz nov v slavenski jezik iztulmačan skuzi Andreja Recla, farmostra na Raki : znanstvenokritična izdaja. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. Str. 107-120, 297-298, 305-307. Dela starejšega slovenskega slovstva, knj. 2, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, knj. 284.

OGRIN, Matija. Literarno vrednotenje na Slovenskem. Od Frana Levstika do Izidorja Cankarja. Ljubljana: Študentska založba, 2002. 343 str. Knjižna zbirka Claritas, št. 27.

OGRIN, Matija, KOS, Matevž (urednik). Literarno vrednotenje na Slovenskem : od 1918 do 1945. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2003. 270 str. Zbirka Novi pristopi.

SLOMŠEK, Anton Martin, FAGANEL, Jože (avtor, avtor dodatnega besedila, urednik), OGRIN, Matija (avtor, avtor dodatnega besedila, urednik), ERJAVEC, Tomaž, et al. Tri pridige o jeziku : elektronska znanstvenokritična izdaja v zapisu XML - TEI. Verzija 1.4. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2004.

OGRIN, Matija (urednik, avtor), GRDINA, Igor, ERJAVEC, Tomaž, BOJADŽIEV, Damjan. Brižinski spomeniki = Monumenta Frisingensia : elektronska znanstvenokritična izdaja. Izdaja 1.0. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2007.

CANKAR, Izidor, OGRIN, Matija (avtor, avtor dodatnega besedila, urednik), VIDMAR, Luka (avtor, avtor dodatnega besedila, urednik), ERJAVEC, Tomaž, et al. S poti : elektronska znanstvenokritična izdaja. Verzija 1.0. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2007.

ROMUALD, OGRIN, Matija (urednik, avtor, komentator), DEŽELAK TROJAR, Monika (avtor, komentator), ERJAVEC, Tomaž, BOJADŽIEV, Damjan, et al. Škofjeloški pasijon : elektronska znanstvenokritična izdaja. Verzija 1.0. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2009.

ROMUALD, OGRIN, Matija (urednik, avtor, komentator, prevajalec), DEŽELAK TROJAR, Monika (avtor, komentator, prevajalec), et al. Škofjeloški pasijon : znanstvenokritična izdaja. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba; Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2009. 431 str., faks.

PRUNČ, Erich (avtor, urednik, prevajalec), OGRIN, Matija (avtor, urednik). Kapelski pasijon : komedija od Kristusoviga trplinja, katiro so nekidej na te veliki četrtek inu na te velikonočni pondelek v Kapli špilali : editio princeps : znanstvenokritična izdaja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU; [Celje]: Celjska Mohorjeva družba, 2016. 548 str., fotogr. Dela starejšega slovenskega slovstva, knj. 1, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, knj. 267.

OGRIN, Matija (avtor, fotograf), REZAR, Cvetka (urednik). Slovensko slovstveno izročilo : drobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisih. Celje; Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2019. 271 str., ilustr., zvd.

SICRIS – Matija Ogrin

COBISS – Matija Ogrin

doc. dr. Luka Vidmar, znanstveni sodelavec, ZRC SAZU (ev. št. 24714)

Luka Vidmar (1977), magister znanosti s področja umetnosti novega veka (2005, Univerza v Ljubljani) in doktor znanosti s področja literarnih ved (2009, Univerza v Novi Gorici), je od leta 2004 zaposlen na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, od leta 2012 z nazivom znanstveni sodelavec. Od leta 2016 je docent na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Vodil je raziskovalna projekta Neraziskana latinska in nemška književnost v dobi baroka na Slovenskem (2011−2013) in Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku (2016‒2018). Ukvarja se predvsem s književnostjo, likovno umetnostjo in kulturo v dobi baroka in razsvetljenstva na Slovenskem, med drugim s knjižno cenzuro, Akademijo operozov in Zoisovim krogom. Leta 2013 je objavil knjigo Ljubljana kot novi Rim: Akademija operozov in baročna Italija, leta 2016 pa je pri založbi Peter Lang izšla njegova knjiga A Slavic Republic of Letters: The Correspondence between Jernej Kopitar and Baron Žiga Zois. Leta 2019 je dobil Priznanje Izidorja Cankarja in priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju.

Reprezentativne bibliografske enote (izdvojene v sistemu SICRIS)

VIDMAR, Luka. Cerkev San Simeon Piccolo v Benetkah: arhitektura tradicije in inovacije v poznem baroku. Zbornik za umetnostno zgodovino. Nova vrsta. [Tiskana izd.]. 2000, letn. 36, str. 212-241, ilustr.

VIDMAR, Luka. Janez Gregor Dolničar v Loretu in Rimu leta 1679. Acta historiae artis Slovenica. [Tiskana izd.]. 2004, 9, str. 159-169.

VIDMAR, Luka. Arheološki vodniki iz bibliotek operozov in iz njihove bližine v Semeniški knjižnici v Ljubljani. Keria : studia Latina et Graeca. [Tiskana izd.]. 2005, letn. 7, št. 2, str. [35]-56.

VIDMAR, Luka. Omembe Josefa Dobrovskega v korespondenci med Žigo Zoisom in Jernejem Kopitarjem v letih 1810-1818. Slavica litteraria. 2006, str. [217]-231.

VIDMAR, Luka. "Et in politicis propheta": politični komentarji v korespondenci med Žigo Zoisom in Jernejem Kopitarjem. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. okt.-dec. 2006, letn. 54, št. 4, str. [753]-775.

VIDMAR, Luka. Podoba protestantske književnosti v starejših pregledih slovstva na Slovenskem : (od Trubarjevega Registra slovenskih knjig do Čopove Literature Slovencev). Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. jan.-mar. 2006, letn. 54, št. 1, str. [11]-32.

VIDMAR, Luka. Natečaj za pročelje cerkve San Stae v Benetkah: antagonizmi beneške cerkvene fasade leta 1709. Zbornik za umetnostno zgodovino. Nova vrsta. [Tiskana izd.]. 2006, 42, str. 137-164, ilustr.

VIDMAR, Luka. Titijev "Ammaestramento utile, e curioso di pittura, scoltura et architettura nelle chiese di Roma" (1686) iz Semeniške knjižnice v Ljubljani s pripisi neznanega rimskega patricija. Acta historiae artis Slovenica. [Tiskana izd.]. 2007, 12, str. 87-97, ilustr.

VIDMAR, Luka. Likovnoumetnostna tematika v romanu S poti Izidorja Cankarja. Primerjalna književnost. [Tiskana izd.]. dec. 2007, letn. 30, št. 2, str. 123-138.

VIDMAR, Luka. Aleš Žiga Dolničar v Rimu leta 1707 in 1708. Acta historiae artis Slovenica. [Tiskana izd.]. 2008, 13, str. 67-82, ilustr.

VIDMAR, Luka. "Ad usum publicum destinata". O javnem značaju Semeniške knjižnice v Ljubljani. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.]. 2008, letn. 62, št. 1/2, str. 187-202.

VIDMAR, Luka. Aleš Žiga Dolničar in knjige o Beneški republiki. V: VODOPIVEC, Ines (ur.). Zgodovina knjige in bralne kulture na Slovenskem. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2011. Str. 31-48, ilustr. Knjižnica, letn. 55 (2011), št. 4.

VIDMAR, Luka. Grad v slovenski literaturi 19. stoletja. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine slovenskih gradov. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2012. Letn. 60, [št.] 3, str. 613-628, ilustr. Kronika, letn. 60, 3.

VIDMAR, Luka. Požiga protestantskih knjig v Ljubljani leta 1600 in 1601 : med zgodovino in mitom. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2013, letn. 61, [št.] 2, str. 189-216, ilustr.

VIDMAR, Luka. Tři fáze vztahů mezi Jernejem Kopitarjem v Čechy. Slavica litteraria. 2014, letn. 17, št. 2, str. 25-37.

VIDMAR, Luka. Zbiralec protestantskih knjig Janez Krstnik Prešeren, ljubljanski stolni prošt. Stati inu obstati : revija za vprašanja protestantizma. [Tiskana izd.]. okt. 2015, [št.] 21/22, str. 98-106, 365.

VIDMAR, Luka. Franc Wützenstein : prvi romanopisec na Kranjskem. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.]. 2016, letn. 61, št. 3/4, str. 59-69, 166.

VIDMAR, Luka. "Grandi speranze di bene" : Metternich, Wrbna and Lažanský at the Zois Palace in May 1816. Acta Histriae. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 28, št. 2, str. 243-268, ilustr., portreti.

VIDMAR, Luka. Od prevajanja Molièra in Metastasia do uprizarjanja Micke in Matička : dolgo porajanje slovenske posvetne dramatike in gledališča. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 65, št. 3/4, str. 183-200, 356, ilustr.

VIDMAR, Luka. Kritični prevod Biblioteke Kranjske. V: FAGANEL, Jože (ur.), POHLIN, Marko. Kraynska grammatika ; Bibliotheca Carnioliae. Znanstvenokritična izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003. Str. 433-584.

VIDMAR, Luka. Redakcijsko poročilo. Bibliotheca Carnioliae. V: FAGANEL, Jože (ur.), POHLIN, Marko. Kraynska grammatika ; Bibliotheca Carnioliae. Znanstvenokritična izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003. Str. 644-647.

VIDMAR, Luka. Tematske in motivne zveze Linhartove tragedije Miss Jenny Love z Lessingovima tragedijama Miss Sara Sampson in Emilia Galotti ter Klingerjevima dramama Die Zwillinge in Sturm und Drang. V: SVETINA, Ivo (ur.), SLIVNIK, Francka (ur.), ŠTEKAR-VIDIC, Verena (ur.). Anton Tomaž Linhart : jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej; Radovljica: Muzeji radovljiške občine, 2005. Str. 147-167.

VIDMAR, Luka. Elektronska izdaja dela korespondence Žige Zoisa. V: OGRIN, Matija (ur.). Znanstvene izdaje in elektronski medij : razprave. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. Str. 83-90. Studia litteraria.

VIDMAR, Luka. Župnijska cerkev sv. Štefana I. v Dolnji Košani kot umetnostni spomenik. V: DOLGAN, Marjan. Dolnja Košana in okolica : študije, dokumentarna in literarna besedila. Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba, 2006. Str. 153-174, ilustr.

VIDMAR, Luka. Zois in Horacij. V: VALENČIČ, Rafko (ur.), KRAJNC, Slavko (ur.), FAGANEL, Jože (ur.). Liturgia theologia prima : zbornik ob 80-letnici profesorja Marijana Smolika. V Ljubljani: Teološka fakulteta: Družina; Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008. Str. 447-463.

VIDMAR, Luka. Prva javna znanstvena knjižnica na Slovenskem. V: KOMAN, Dušan (ur.), et al. Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008. Str. 95-117, ilustr. Biblioteka, 13.

VIDMAR, Luka. Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani in bazilika sv. Petra v Rimu. V: BENEDIK, Metod (ur.), BENEDIK, Metod. Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani : 1707. V Ljubljani: Stolna župnija sv. Nikolaja: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti; Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2008. Str. 166-187, ilustr.

VIDMAR, Luka. Pohlinov prevod Gellertovih epistolarnih modelov in problem slovenskega pisma v razsvetljenstvu. V: OŽBOT, Martina (ur.), DOLINAR, Darko (ur.), SMOLEJ, Tone (ur.). Odprta okna : komparativistika in prevajalstvo : Majdi Stanovnik ob 75. rojstnem dnevu. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009.

FAGANEL, Jože, VIDMAR, Luka. Literatura barokko (vtoraja polovina XVII - seredina XVII v.). V: STARIKOVA, Nadežda Nikolaevna (ur.). Slovenskaja literatura : ot istokov do rubeža XIX - XX vekov. Naučnoe izd. Moskva: Indrik, 2010. Str. 97-108.

VIDMAR, Luka. Michelangelo in Žiga Zois. V: RAHTEN, Andrej (ur.), et al. Tvorci slovenske pomorske identitete. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010. Str. 279-285, portret, ilustr. Zbirka Življenja in dela, 6, Biografske in bibliografske študije, 4.

VIDMAR, Luka. "Zame, ki sem učenec Vaše milosti, pa je poštenje največja vrlina": Pošten opis začetka dunajskega življenja v avtobiografiji Jerneja Kopirarja?. V: KORON, Alenka (ur.), LEBEN, Andrej (ur.). Avtobiografski diskurz : teorija in praksa avtobiografije v literarni vedi, humanistiki in družboslovju. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. Str. 219-233. Studia litteraria.

VIDMAR, Luka. Ljubljanski škofijski duhovniki kot pisci latinskih in nemških del v dobi baroka in razsvetljenstva. V: DOLINAR, France M. (ur.). Ljubljanska škofija : 550 let. Ljubljana: Nadškofija, 2011. Str. 437-456.

VIDMAR, Luka. Prepovedane knjige na Kranjskem od indeksa Pavla IV. (1559) do indeksa Pija VI. (1786): Libri prohibiti v Semeniški knjižnici. V: JUVAN, Marko (ur.), ČALE-KNEŽEVIĆ, Morana. Svetovne književnosti in obrobja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. Str. 233-262. Studia litteraria.

VIDMAR, Luka. Pohlinov prevod Gellertovih Pisem. V: OREL, Irena (ur.). Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas : ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013. Str. 137-152, ilustr.

VIDMAR, Luka. Slava vojvodine Kranjske v kulturi na Slovenskem od leta 1689 do 1879. V: WEISS, Janez (ur.), et al. Studia Valvasoriana : zbornik spremnih študij ob prvem integralnem prevodu Die Ehre Deß Hertzogthums Crain v slovenski jezik. Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska, 2014. Str. 423-459, ilustr.

VIDMAR, Luka. Gaudí in Plečnik : od kulturne kanonizacije do cerkvene beatifikacije. V: DOVIĆ, Marijan (ur.), BASKAR, Bojan. Kulturni svetniki in kanonizacija. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. Str. 309-324, ilustr. Studia litteraria, 22.

VIDMAR, Luka. Odmevi božjih poti, češčenj in podob svetnikov na Gorenjskem v Paglovčevi pesmarici Cantilenae variae. V: BJELČEVIČ, Aleksander (ur.), OGRIN, Matija (ur.), PERENIČ, Urška (ur.). Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. Str. 23-31. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 36.

VIDMAR, Luka. Avtorji in bralci prepovedanih knjig na Slovenskem v zgodnjem novem veku : Libri prohibiti iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice = Authors and readers of banned books in Slovenian lands in the Early Modern Age : Libri prohibiti from the National and university library collection. V: KOCJAN, Urša (ur.), VIDMAR, Luka, SVOLJŠAK, Sonja. In vendar so jih brali : prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice = And yet they read them : banned books in Slovenia in the early modern age from the National and University Library collection. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. Str. 9-59, ilustr.

VIDMAR, Luka. "Eine sehr schöne Parade" : dokončanje in prezentacija cerkve Marije Pomočnice v letih 1716-1718. V: VIDMAR, Luka (ur.). Križanke. Ljubljana: Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, 2018. Str. 119-147, ilustr.

VIDMAR, Luka. Antoni Gaudí and Jože Plečnik : two Architects on the path from cultural canonization to catholic beatification. V: DOVIĆ, Marijan (ur.), JÓN KARL HELGASON (ur.). Great immortality : studies on European cultural sainthood. Leiden; Boston: Brill, 2019. Str. 313-330, ilustr. National cultivation of culture, vol. 18.

VIDMAR, Luka (avtor, fotograf). Vodnik kot pridigar. V: LEGAN RAVNIKAR, Andreja (ur.), OREL, Irena (ur.), JELOVŠEK, Alenka (ur.). Oživljeni Vodnik : razprave o Valentinu Vodniku. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. Str. 135-154, 233, 248-249, ilustr. Zbirka Linguistica et philologica, 39.

VIDMAR, Luka. Ferrante Pallavicino in Carniola. V: BOUCHARD, François (ur.), FARINELLI, Patrizia (ur.). Les régions slovènes entre XVIIIe et XIXe siècles : plurilinguisme et transferts culturels à la frontière entre empire des Habsbourg et Venise. Paris: Le manuscrit, 2019. Str. 263-286, ilustr.

VIDMAR, Luka. Doktorske disertacije s področja umetnostne zgodovine. V: SMOLEJ, Tone (ur.). Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872-1918). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. Str. 241-261, 422.

VIDMAR, Luka. Recepcija del Ferranteja Pallavicina na Kranjskem. V: VIDMAR, Luka (ur.). Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. Str. 39-60, ilustr. Apes academicae, 3.

VIDMAR, Luka. Ljubljana med letoma 1650 in 1785 = Ljubljana between 1650 and 1785 = Laibach zwischen 1650 und 1785. V: UMEK, Ema (ur.), et al. Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov : 1269-1820. Ljubljana: Zgodovinski arhiv. 2012, zv. 4, str. 7-23. Gradivo in razprave, št. 20; 23; 28; 34.

VIDMAR, Luka. Kratka kulturna zgodovina samostana Stična (1132-1784). V: MOHAR, Ivan (ur.), et al. Samostan Stična : domovanje patra Simona Ašiča. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2013. Str. 95-128.

VIDMAR, Luka. V iskanju narave umetnosti in samega sebe. V: PUHAR, Alenka. Izidor Cankar : mojster dobro zasukanih stavkov : življenje in delo Izidorja Cankarja 1886-1958. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2016. Str. 157-172, ilustr. Album.

ZOIS, Žiga (avtor, oseba ali ustanova, ki ji je knjiga (rokopis) posvečena), KOPITAR, Jernej, VIDMAR, Luka, et al., VIDMAR, Luka (urednik, avtor dodatnega besedila). Korespondenca Žige Zoisa. Izd. 1.0. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2004.

CANKAR, Izidor, OGRIN, Matija (avtor, avtor dodatnega besedila, urednik), VIDMAR, Luka (avtor, avtor dodatnega besedila, urednik), ERJAVEC, Tomaž, et al. S poti : elektronska znanstvenokritična izdaja. Verzija 1.0. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2007.

VIDMAR, Luka (avtor, urednik, prevajalec), DEŽELAK TROJAR, Monika (avtor, prevajalec), KIDRIČ, Franc, PAVLIN, Vojko, RAJHMAN, Jože (avtor, prevajalec), VILHELM, Neža (avtor, prevajalec), et al. Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar : o slovstvu na Kranjskem : znanstvenokritična izdaja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2009. 448 str.

VIDMAR, Luka. Zoisova literarna republika : vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in Slovanov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010. 341 str., ilustr. Studia litteraria.

VIDMAR, Luka (avtor, fotograf), GOLEC, Boris (urednik). Ljubljana kot novi Rim : Akademija operozov in baročna Italija. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013. 219 str., ilustr. Biblioteka, 15.

VIDMAR, Luka (avtor, urednik, prevajalec), et al. Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar : o slovstvu na Kranjskem : elektronska znanstvenokritična izdaja. Izd. 1.0. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2013.

KEMPERL, Metoda, VIDMAR, Luka. Barok na Slovenskem. Sakralni prostori. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2014. 271 str., barvne fotogr.

VIDMAR, Luka, URBANC, Mimi (urednik). A Slavic republic of letters : the correspondence between Jernej Kopitar and baron Žiga Zois. Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang, 2016. 248 str., ilustr. Thought, society, culture, vol. 2.

SVOLJŠAK, Sonja, VIDMAR, Luka, KOCJAN, Urša (urednik, avtor dodatnega besedila). Knjižnica barona Žige Zoisa : središče razsvetljenske kulture na Slovenskem = Baron Sigismund Zois's library : the centre of enlightenment culture in Slovenia. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica: = National and University Library, 2019. 250 str., ilustr.

ŠTIH, Peter, VIDMAR, Luka, KOSI, Jernej, GABRIČ, Aleš, HARLAMOV, Aljoša (urednik), ŽITKO PUCER, Nina (urednik). Temelji slovenstva. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2019. 349 str., ilustr., zvd.

ŠTIH, Peter, VIDMAR, Luka, KOSI, Jernej, GABRIČ, Aleš, HARLAMOV, Aljoša (urednik), ŽITKO PUCER, Nina (urednik). Temelji slovenstva. 2. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2021. 353 str., ilustr., zvd.

SICRIS – Luka Vidmar

COBISS – Luka Vidmar

dr. Vojko Pavlin, raziskovalec (ev. št. 52494)

Rojen je bil 17. junija 1965 v Šempetru pri Novi Gorici. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novi Gorici. Leta 1990 je diplomiral na Filozofski fakulteti (FF) v Ljubljani (A-zgodovina, B-nemški jezik s književnostjo). Od 1990 do 2001 je poučeval v Šolskem centru v Novi Gorici.  Magistrski študij na FF je dokončal septembra 2004 (Gospodarska in družbena podoba podeželja na Goriškem ob prehodu pod Habsburžane na osnovi goriškega urbarja iz leta 1507) pod mentorstvom prof. dr. Petra Štiha.  Med letoma 2004 in 2007 je izvajal seminarsko delo na Šoli za slovenske študije Stanislava Škrabca na Politehniki (zdaj Univerzi) v Novi Gorici. Leta 2012 je na FF doktoriral (Goriška – od vladavine zadnjih goriških grofov do habsburške dedne dežele) pod mentorstvom doc. dr. Borisa Golca in somentorstvom prof. dr. Petra Štiha. Od 2012 do 2015 je bil projektno zaposlen kot arhivist v Arhivu Republike Slovenije. Pol leta (2015/16) je bil zaposlen pri urejanju listin Arhiva Slovenske frančiškanske province na Tromostovju v Ljubljani.

Reprezentativne bibliografske enote (izdvojene v sistemu SICRIS)

PAVLIN, Vojko. Gospostvo Renče in Hoferjevi renški urbarji 16. stoletja. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2003, letn. 51, št. 3, str. 229-248.

PAVLIN, Vojko. O razvoju goriških deželnih stanov do konca 16. stoletja : (pregled problematike in stanje raziskav v italijanski historiografiji). Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.]. 2003, let. 57, št. 1/2, str. 71-84.

PAVLIN, Vojko. Goriška in habsburško-beneški odnosi ob koncu 15. stoletja v luči dnevnikov Marina Sanuda. Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia. [Tiskana izd.]. 2004, #let. #14, #št. #1, str. 17-34, ilustr.

PAVLIN, Vojko. Goriška bratovščina sv. Nikolaja in njen urbar iz leta 1520. Arhivi : glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. 2005, letn. 28, št. 2, str. 335-345.

PAVLIN, Vojko. Goriško gospostvo na začetku 16. stoletja. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Goriške. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2007. Str. 185-200, ilustr. Kronika, 55(2007), 2.

PAVLIN, Vojko. Gli stati provinciali goriziani : il problema storico e l' interpretazione storiografica. Quaderni giuliani di storia. lug./dic. 2008, anno 29, n. 2, str. 386-414.

PAVLIN, Vojko. Župnija sv. Štefana v Solkanu in njen katapan iz leta 1757. Arhivi : glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. 2013, letn. 36, št. 2, str. 329-346, ilustr.

PAVLIN, Vojko. Župnija sv. Štefana v Solkanu in njen katapan iz leta 1757. Arhivi : glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. 2014, letn. 37, št. 2, str. 121-153, ilustr.

PAVLIN, Vojko. Solkan v Goriških urbarjih 16. stoletja. V: MARUŠIČ, Branko (ur.). Jako stara vas na Goriškem je Solkan : zbornik ob tisočletnici prve omembe kraja. Solkan: Krajevna skupnost, 2001. Str. 40-55, ilustr.

PAVLIN, Vojko. Župnija sv. Petra v Šempetru pri Gorici od nastanka do druge polovice 18. stoletja. V: et al. Župnija Šempeter pri Gorici skozi stoletja. Šempeter pri Gorici: Župnija, 2010. Str. 11-64, ilustr.

PAVLIN, Vojko. Solkanski župnik Rihard iz Gorice - Thurn?. V: FERRARI, Liliana (ur.), IANCIS, Paolo (ur.). Oltre i confini : scritti in onore di don Luigi Tavano per i suoi 90 anni. Gorizia: Istituto di storia sociale e religiosa, 2013. Str. 83-91.

PAVLIN, Vojko, PODBERSIČ, Renato. Priloga. V: et al. Župnija Šempeter pri Gorici skozi stoletja. Šempeter pri Gorici: Župnija, 2010. Str. 179-201, ilustr.

PAVLIN, Vojko. Pregled utrdb, vojaških posadk in njihove številčnosti ter plač oziroma skupnih stroškov za (hrvaško) Vojno krajino v letu 1578. V: NARED, Andrej (ur.), BONIN, Zdenka. Arhivi - zakladnice spomina. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije: Zgodovinski arhiv: Nadškofijski arhiv; Koper: Pokrajinski arhiv: Škofijski arhiv; Maribor: Pokrajinski arhiv; Nadškofijski arhiv; v Novi Gorici: Pokrajinski arhiv; Celje: Zgodovinski arhiv; na Ptuju: Zgodovinski arhiv, 2014. Str. 114-115, ilustr.

PAVLIN, Vojko, GOLEC, Boris (urednik). Goriška - od zadnjih goriških grofov do habsburške dežele. Nova Gorica: Pokrajinski arhiv, 2017. 288 str., ilustr., zvd.

PAVLIN, Vojko. Prebivalstvo v solkanski župniji 1835-1864 na podlagi matičnih knjig. Prvi del. Goriški letnik : zbornik Goriškega muzeja. 20/21 (1993/1994), str. 27-50. ilustr.

PAVLIN, Vojko. Prebivalstvo v solkanski župniji 1835-1864 na podlagi matičnih knjig. (Drugi del). Goriški letnik : zbornik Goriškega muzeja. 1997, št. 24, str. 35-54, ilustr.

PAVLIN, Vojko. Primer uveljavljanja kupnega prava in kolonata na Goriškem 16. stoletja. Goriški letnik : zbornik Goriškega muzeja. 2001, [št.] 28, str. 289-302.

 PAVLIN, Vojko. Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507. Nova Gorica: Goriški muzej, Grad Kromberk, 2006. 230 str., ilustr.

PAVLIN, Vojko. La presenza tedesca nel medioevo goriziano. V: FERRARI, Liliana (ur.). Cultura tedesca nel Goriziano. Gorizia: Istituto di storia sociale e religiosa; Udine: Forum, editrice universitaria Udinese, 2009. Str. 15-48. Fonti di cultura, 4.

PAVLIN, Vojko. Iz starejše zgodovine Grgarja : (posestna in gospodarsko-socialna podoba kraja). V: DOLJAK, Justina (ur.), et al. Grgarski zbornik. Grgar: Krajevna skupnost: Turistično društvo, 2009. Str. 48-67, ilustr.

PAVLIN, Vojko. Iz starejše zgodovine Renč. V: PAHOR, Miran (ur.), PAHOR, Radivoj (ur.). Zbornik razprav o zgodovini Renč : ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Renče leta 1256. Renče; Vogrsko: Občina, 2010. Str. 52-68, ilustr. Zbirka Odstiranja, knj. 1.

PAVLIN, Vojko. Zbirka digitalnih posnetkov arhivskega gradiva za zgodovino Slovenije: Auersperg - listine knezov Auersperg (Turjaških) 1256-1881 : listine 1690-1694 : delni arhivski inventar : signatura SI AS 2048/Auersperg : naloga za strokovni izpit. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2014. 44 f.

PAVLIN, Vojko. Katalog digitaliziranih matičnih in pastoralnih knjig slovenskih župnij goriške nadškofije. Gorica: Zveza slovenske katoliške prosvete, 2016. 61 str.

SICRIS – Vojko Pavlin

COBISS – Vojko Pavlin

doc. dr. Miha Preinfalk, višji znan. sodelavec, ZRC SAZU (ev. št. 20221)

OSEBNI PODATKI

- rojen 10. 6. 1974 v Ljubljani

IZOBRAZBA

- diploma iz zgodovine, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1998

- magisterij iz zgodovine, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2001

- doktorat iz zgodovine, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2004

NAZIVI

- dr. znanosti

- docent na UP FHŠ Koper za področje zgodovine (od 2006)

- višji znanstveni sodelavec ZRC SAZU (od 2009)

ZAPOSLITEV

- od leta 1999 zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU

- v letih 2006–2018 tretjinsko zaposlen na UP FHŠ Koper.

VODJA PROGRAMOV IN PROJEKTOV

- od 2015 vodja programa Zgodovinskega inštituta z naslovom Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti;

- v obdobju 2014–2015 vodja slovenskega dela bilateralnega slovensko-hrvaškega projekta Hrvaško-slovenske povezave v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Primer rodbine Pongratz.

SODELOVANJE V PROGRAMIH IN PROJEKTIH

a) zaključeni projekti

- v obdobju 2001–2004 vključen v program Slovenska zgodovina od antike do 16. stoletja;

- v obdobju 2001–2004 vključen v projekt Vzpon in propad srednjeveškega viteštva na Slovenskem;

- v obdobju 2005–2006 vključen v projekt Življenje in delo pomembnih osebnosti severovzhodne Slovenije;

- v obdobju 2006–2008 vključen v projekt Stalnice in prelomi v zgodovini slovenskega prostora – v sklopu projekta je izšla prva knjiga listin iz nekdaj skritega turjaškega arhiva;

- v obdobju 2006–2008 vključen v projekt Ministrstva za obrambo Vojaki iz slovenskega prostora na tujih tleh v preteklosti;

- v obdobju 2007–2009 vključen v projekt Srednjeveška in novoveška pisna dediščina na Slovenskem – edicije listin – v sklopu projekta je izšla druga knjiga listin iz nekdaj skritega turjaškega arhiva;

- v obdobju 2011–2014 vključen v projekt Vodilni humanisti slovenskega prostora med 16. in sredo 19. stoletja ter njihovo socialno in kulturno okolje;

- v obdobju 2011–2014 vključen v projekt Slovenski toponimi v času in prostoru (Historična topografija Slovenije od srednjega veka do 19. stoletja).

- v obdobju 2016-2019 vključen v projekt Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in razpadom Habsburške monarhije

b) tekoči projekti in programi

- od leta 2004 vključen v program Zgodovinskega inštituta z naslovom Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti; v okviru programa izvaja predvsem genealoške in heraldične raziskave plemstva na Slovenskem

- od leta 2017 vključen v projekt Begunci – nikoli dokončana zgodba; v okviru tega projekta raziskuje predvsem usodo plemstva na Slovenskem med drugo svetovno vojno in po njej

- od leta 2017 vključen v projekt Tranzicija hrvatskih elita iz Habsburške Monarhije u jugoslavensku državu (izvaja Filozofska fakulteta v Zagrebu); v okviru tega projekta raziskuje plemstvo na Slovenskem v obdobju med obema svetovnima vojnama in ga primerja s hrvaškim plemstvom.

- od leta 2018 vključen v projekt Zgodovinski atlas slovenskih mest; v okviru tega projekta raziskuje plemiška bivališča v Ljubljani

- od leta 2019 vključen v projekt Umetnost v času zatona plemstva: transformacije, translokacije in reinterpretacije; v okviru tega projekta bo raziskal delovanje Jožefa Kalasanca barona Erberga na dunajskem dvoru v obdobju 1808-1814.

VODSTVENE FUNKCIJE

- od leta 2005 odgovorni urednik Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino;

- organizacija in vodstvo simpozija »Razumeti grad – vloga in pomen gradov v slovenski zgodovini« – Ljubljana, 23. in 24. 11. 2011

- organizacija in vodstvo okrogle mize »»Gradovi na Slovenskem danes in jutri – usoda, načrti, perspektive« – Ljubljana, 6. 11. 2012;

- organizacija in vodstvo serije okroglih miz »Gradovi na razpotju«, od septembra 2013.

NAGRADE IN PRIZNANJA

2007 – srebrni znak ZRC SAZU

2010 – Priznanje Občine Ig

2010 – Aškerčevo priznanje

2014 – Zgodovinsko-literarna nagrada grofa Emila in grofice Janje Auersperg

ČLANSTVO

- od leta 1993 član Zveze zgodovinskih društev Slovenije

- od leta 2001 član Slovenskega rodoslovnega društva

- od leta 2003 član avstrijske Genealogisch-heraldische Gesellschaft »Adler«

- od leta 2007 član Österreichischer Burgenverein

- od leta 2007 član izvršilnega odbora Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja

- od leta 2019 član Association for Slavic, East European, & Eurasian Studies (ASEEES).

SODELOVANJE V STROKOVNIH KOMISIJAH

- član komisije pri zagovoru doktorata Tomaža Lazarja (UL, Oddelek za zgodovino FF, januar 2010)

- član komisije pri zagovoru doktorata Klaudije Sedar (UNG, Fakulteta za podiplomski študij, september 2013)

- član komisije pri zagovoru doktorata Maje Toš (Universität Wien, Institut für Geschichte, junij 2015)

- član komisije pri zagovoru doktorata Primoža Gašperiča (UP FHŠ, Oddelek za geografijo, april 2016)

PODROČJE DELOVANJA

V svojem raziskovanju se posveča predvsem genealoškim in heraldičnim raziskavam plemstva na Slovenskem in v nekdanji avstro–ogrski monarhiji, torej temi, ki je bila v preteklosti zapostavljena in celo nezaželena. Zato se posveča predvsem temeljnim raziskavam na tem področju in ugotavlja, katere plemiške družine in koliko jih je sploh živelo v današnjem slovenskem prostoru, kako so bile vpete v slovensko okolje in kakšen pečat so pustile do današnjih dni. Pri tem razbija trdovratne in zakoreninjene stereotipe o plemstvu kot domnevnem tujku v slovenski družbi. Navezuje stike s številnimi pripadniki nekdanjega plemstva, ki mu dovolijo vpoglede v svoje zasebne rodbinske arhive. Na ta način mu omogočajo raziskave, ki bi bile sicer nemogoče, saj je tovrstno arhivsko gradivo širši javnosti nedostopno. V projektih, v katere je trenutno vključen, raziskuje predvsem spremembo identitete, povezane s prehajanjem posameznikov v različne družbene sloje, predvsem ob povzdigu v plemiški stan ter ob večjih družbenih prelomnicah, npr. po koncu prve svetovne vojne.

Aktivno se udejstvuje tudi glede problematike slovenske grajske zapuščine. Tako je na ZRC SAZU organiziral interdisciplinarni simpozij o vlogi in pomenu slovenskih gradov ter več okroglih miz, na katerih s strokovnjaki predstavlja problematiko ogroženih grajskih stavb. Skupaj z Umetnostnozgodovinski inštitutom ZRC SAZU je tudi zasnoval novo knjižno zbirko z naslovom Castellologica Slovenica, v kateri bodo interdisciplinarno predstavljene posamezne grajske stavbe na Slovenskem.

Je avtor več monografij, poglavij v monografijah, znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov ter leksikalnih gesel v slovenskem, angleškem, nemškem in drugih tujih jezikih. S predstavitvijo svojih izsledkov tudi v širšem okolju skrbi za popularizacijo znanosti; v to obliko diseminacije znanja sodijo tudi intervjuji v časopisih, na radiu in televiziji, pa tudi delavnice za učitelje. Pogosto opravlja tudi vlogo recenzenta in urednika - tako je urednik več znanstvenih monografij ter knjižnih zbirk, nacionalne revije in društvenega glasila.

Mednarodno vpetost dokazuje z referati, s katerimi se aktivno udeležuje mednarodnih konferenc v tujini in Sloveniji. Zlasti intenzivno sodeluje z avstrijskimi in hrvaškimi kolegi, trenutno pa je vpet v mednarodni projekt Tranzicija hrvaških elit iz Habsburške monarhije v jugoslovansko državo, ki ga vodi Iskra Iveljić z zagrebške Filozofske fakultete, v njem pa sodelujejo tudi velika svetovna historiografska imena, kot sta Pieter Judson in Mark Cornwall.

Reprezentativne bibliografske enote (izdvojene v sistemu SICRIS)

PREINFALK, Miha. Zemljiško gospostvo Turjak pod taktirko Hansa Mordaxa (1514 - 1515). Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 1998, 46, [št.] 1/2, str. 13-33, ilustr.

PREINFALK, Miha. Iz arhivskih fondov in zbirk : Turjaški arhiv in njegove listine. Arhivi : glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. 2001 (izšlo 2002), letn. 24, št. 2, str. 83-90.

PREINFALK, Miha, ŽABOTA, Barbara. Grbi v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu - biser z napako?. Varstvo spomenikov. 2001, 39, str. 84-105, ilustr.

PREINFALK, Miha. Rodbina v luči srednjeveških listin. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.]. 2001 (izšlo 2002), letn. 55, št. 3/4, str. 341-374.

PREINFALK, Miha. Genealoška podoba rodbine Zois od 18. do 20. stoletja. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2003, letn. 51, št. 1, str. 27-50, ilustr.

PREINFALK, Miha. Auerspergi na Štajerskem. Časopis za zgodovino in narodopisje. [Tiskana izd.]. 2004, letn. 75(40), št. 2/3, str. 289-300.

PREINFALK, Miha. "To in nič drugega je volja gospode" : nekaj utrinkov iz vsakdanjega življenja na Brdu v drugi polovici 18. stoletja. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2004, letn. 52, št. 2, str. 151-156, portret.

PREINFALK, Miha. Auerspergi in njihove povezave s Hrvaško. Povijesni prilozi. 2005, god. 24, 29, str. 79-99.

PREINFALK, Miha. Družina Roschütz - baroni, ki to niso bili. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2006, letn. 54, št. 1, str. 95-104.

PREINFALK, Miha. Evangelische, Lutheraner, Accatholici - die Familie Auersperg und der Protestantismus in Niederösterreich. Jahrbuch für die Geschichte des Protestantismus in Österreich. 2007, bd. 123, str. 219-228.

PREINFALK, Miha. Genealogie der Familie Zois v. Edelstein. Adler : Zeitschrift für Genealogie und Heraldik. Apr.-Jun. 2008, bd. 24 (38), h. 6, str. 266-283.

PREINFALK, Miha. Genealogie der Familie Zois v. Edelstein : Fortsetzung von Seite 283. Adler : Zeitschrift für Genealogie und Heraldik. Jul.-Sep. 2008, bd. 24 (38), h. 7, str. 317-332, rodosl. tabele.

PREINFALK, Miha. Grofje Thurn-Valsassina na Koroškem. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Koroške. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2008. Str. 247-264, ilustr. Kronika, 56(2008), 2.

PREINFALK, Miha. Rodbina Scaria na Tuštanju. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine gradu Tuštanj pri Moravčah. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2009. Str. 201-220, ilustr. Kronika, 57(2009), 2.

PREINFALK, Miha. Schloss Tuštanj (Tuffstein) : einsames Zeugnis des slowenischen Schlössererbes. Österreichischer Burgenverein : Verein zur Erhaltung historischer Bauten. 2009, h. 2, str. 22-27, ilustr.

PREINFALK, Miha. Die Grafen Thurn-Valsassina in Krain und Kärnten. Carinthia I : Mittheilungen des Geschichtsvereines für Kärnten. 2010, jg. 200, str. 353-390, ilustr.

PREINFALK, Miha. Plemiški naziv in grb Josipa Gorupa. V: PREINFALK, Miha (ur.). Rodbini Kalister in Gorup. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2010. Str. 157-162, ilustr. Kronika, 58(2010), 1.

PREINFALK, Miha, ZADRAVEC, Dejan, HOZJAN, Andrej, BONIN, Zdenka, PORCEDDA, Donatella. Herrschafts-, Adels- und Privatarchive in Slowenien. V: GFRORNER, Sabine (ur.), et al. Archivpflege und Archivalienschutz : das Beispiel der Familienarchive und "Nachlässe". Wien: StudienVerlag, 2011. Str. 625-660. Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs, Bd. 56 (2011).

PREINFALK, Miha. Anton Gogala pl. Leesthal. Drevesa : bilten slovenskih rodoslovcev. [Tiskana izd.]. jul. 2012, letn. 19, št. 1, str. 8-12, rodosl. tabela, fotogr.

PREINFALK, Miha. Pesnik, slikarka in glasbenik - oporoke treh Auerspergov s Šrajbarskega turna. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2013, letn. 61, [št.] 1, str. 85-104, ilustr.

PREINFALK, Miha. Plemstvo na Loškem : primeri socialne mobilnosti in novih identitet. Loški razgledi. 2016, 63, str. 125-150, fotogr., risbi.

PREINFALK, Miha. "Povero gentiluomo --- con molti figliuoli" : zdravnik Marko Anton pl. Plenčič in njegova družina. Goriški letnik : zbornik Goriškega muzeja. 2020, št. 44, str. 33-44, ilustr.

PREINFALK, Miha. Družina Škerpin pl. Oberfeld - primer kamniškega plemstva. Kamniški zbornik. 2020, 25, str. 85-92, ilustr., rodosl. tabela.

PREINFALK, Miha. Služba Turjačanov deželi do leta 1500. V: KOKOLE, Metoda (ur.), LIKAR, Vojislav (ur.), WEISS, Peter (ur.). Historični seminar 3 : zbornik predavanj 1998-2000. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 2000. Str. 117-134.

PREINFALK, Miha. Ig in njegova okolica v srednjem veku. V: PREINFALK, Miha (ur.). Krim odmev bo dal : zbornik občine Ig 2002. Ig: Občina, 2002. Str. 17-30, ilustr.

PREINFALK, Miha. Listine v zapuščinskih inventarjih kot zgodovinski vir v teoriji in praksi. V: MIHELIČ, Darja (ur.). Ad fontes : Otorepčev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. Str. 159-185.

PREINFALK, Miha. Radovljica in grofje Thurn-Valsassina. V: SVETINA, Ivo (ur.), SLIVNIK, Francka (ur.), ŠTEKAR-VIDIC, Verena (ur.). Anton Tomaž Linhart : jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej; Radovljica: Muzeji radovljiške občine, 2005. Str. 509-525.

PREINFALK, Miha. "Boj pri Vudački" ali Herbard Turjaški v zgodovinopisju in literaturi. V: JERŠE, Sašo (ur.), MIHELIČ, Darja (ur.), ŠTIH, Peter (ur.). Med srednjo Evropo in Sredozemljem : Vojetov zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. Str. [189]-210, ilustr.

PREINFALK, Miha. Plemiški grobovi kot kulturni spomeniki : Miha Preinfalk. V: KOČICA, Jiři (ur.), KOKOT, Staša (ur.), SRAKAR, Andrej (ur.). Gliptoteka, razvojna možnost kiparstva v Ljubljani. Ljubljana: Zavod za kiparstvo, 2007. Str. 59-72, fotogr.

PREINFALK, Miha. Rodbina Auersperg in njeno kulturno udejstvovanje. V: MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira (ur.), GRANDA, Stane (ur.). Anton Aleksander grof Auersperg - Anastazij Grün : razprave. 1. natis. Ljubljana: Nova revija, 2009. Str. 157-172, ilustr.

PREINFALK, Miha. Anton Gogala di Leesthal : una breve biografia. V: BIASIOLO, Monica (ur.). Passione letteratura : Olga Gogala di Leesthal. Bologna: CLUEB, 2010. Str. 411-417, geneal. tabela. Lexis, 2, Biblioteca delle lettere, 34.

PREINFALK, Miha. Grad Sevnica in njegovi boji za lastništvo (1595-1769). V: ZELIČ, Oskar Zoran (ur.). Grad Sevnica. 1. izd. Sevnica: Društvo Trg, 2011. Str. 83-101, ilustr., rodoslovna tabela.

PREINFALK, Miha. Plemstvo s slovenskega prostora na bojiščih v tujini. V: MIHELIČ, Darja (ur.), BIZJAK, Matjaž (ur.). Vojaki iz slovenskega prostora na tujih tleh v preteklosti. Ljubljana: Založba ZRC, 2011. Str. 177-204.

PREINFALK, Miha. Grofje Engelshausi - pozabljeni ižanski graščaki. V: HOSTNIK, Martin (ur.), et al. Župnija sv. Martina na Igu : ob 300-letnici župnijske cerkve. Ig [i. e.] Ljubljana: Salve, 2011. Str. 136-152, ilustr., rodosl. tabela.

PREINFALK, Miha. Vpliv francoskih vojn na plemstvo v habsburški monarhiji. V: ŠTERBENC SVETINA, Barbara (ur.), GODEŠA, Matija (ur.). Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. Str. 75-86.

PREINFALK, Miha. Auersperzi u Beloj krajini i njihovi kontakti s Hrvatskom u srednjem vijeku. V: SVOLJŠAK, Petra (ur.), SERUČNIK, Miha (ur.), KOČEVAR, Vanja (ur.). Između kraljevstva i carstva : studija prekograničnih kulturnopovijesnih veza. Ljubljana: Založba ZRC, 2013. Str. 141-151, fotogr.

PREINFALK, Miha. Auerspergi v Beli krajini in njihovi stiki s Hrvaško v srednjem veku. V: SVOLJŠAK, Petra (ur.), SERUČNIK, Miha (ur.), KOČEVAR, Vanja (ur.). Med cesarstvom in kraljestvom : študija čezmejnih kulturnozgodovinskih povezav. Ljubljana: Založba ZRC, 2013. Str. 141-151, fotogr.

PREINFALK, Miha. Rodovno drevo grofov Thurn-Valsassina od konca 15. stoletja do 1888. V: ŠTEH, Bogdan. Zapuščinski inventarji radovljiških grofov Thurn-Valsassina v Arhivu Republike Slovenije : primer Janeza Karla (1645-1683). Radovljica: Muzeji radovljiške občine - Mestni muzej, 2013. Str. 10-11, rodosl. tabela. Naše mesto in ljudje, zv. 5.

PREINFALK, Miha. Dvorec Zalog ter družini Jellouschek-Fichtenau in Langer-Podgoro. V: GRANDA, Stane (ur.). Straža : kraj topline, zelenja in modrine. Straža: Občina, 2014. Str. 345-358, fotogr.

PREINFALK, Miha. "Kranjska je pravi vrt cveta plemstva" : plemstvo in plemiške družine v Slavi vojvodine Kranjske = "Crain ist ein rechter Garten der Adel-Blühe" : der Adel und die Adelsfamilien in der Ehre Deß Hertzogthums Crain. V: WEISS, Janez (ur.), et al. Studia Valvasoriana : zbornik spremnih študij ob prvem integralnem prevodu Die Ehre Deß Hertzogthums Crain v slovenski jezik. Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska, 2014. Str. 565-581.

PREINFALK, Miha. Novoveško plemstvo na Slovenskem : med zakoni gospodarstva in zahtevami družbe. V: MIHELIČ, Darja (ur.). Vizija raziskav slovenske gospodarske in družbene zgodovine. Ljubljana: Založba ZRC, 2014. Str. 139-147.

PREINFALK, Miha. Josef Freiherr von Erberg - zwischen Zentrum und Provinz. V: HEPPNER, Harald (ur.), et al. Provinz als Denk- und Lebensform : der Donau-Karpatenraum im langen 19. Jahrhundert. Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang, 2015. Str. 213-227. Neue Forschungen zur ostmittel- und südosteuropäischen Geschichte, Bd. 7.

PREINFALK, Miha. Rodbina Habsburžanov. V: ANTOLIČIČ, Gregor (ur.), et al. Franc Jožef. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016. Str. 9-25.

PREINFALK, Miha. Jožef baron Dietrich in njegove povezave z rodbino Sulkowski. V: NAWROT, Dariusz (ur.), MADEJ, Grzegorz (ur.). Zapomniani książęta? : Sułkowscy w XVIII-XX wieku. Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego, 2016. Str. 143-163, ilustr. Prace Naukowe Uniwersytetu Śląskiego w Katowicach, nr. 3577.

PREINFALK, Miha. Feldmaršal Josef Radetzky zasebno : predniki, družina, potomci. V: PREINFALK, Miha (ur.). Feldmaršal Radetzky in Slovenci. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017. Str. 27-50, ilustr. pril., fotogr., rodosl. tabele. Thesaurus memoriae, Opuscula, 5.

PREINFALK, Miha. Sledi grofov Thurn-Valsassina na Koroškem. V: SIMETINGER, Tomaž (ur.). Črna na Koroškem = Schwarzenbach : [znanstvena monografija]. 1. izd. Črna na Koroškem: Občina, 2018. Str. 122-130, ilustr.

PREINFALK, Miha. Marija Terezija pod genealoškim drobnogledom. V: PREINFALK, Miha (ur.), GOLEC, Boris (ur.). Marija Terezija : med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom. 1. izd. Ljubljana: ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa: Založba ZRC, 2018. Str. 95-122, rodosl. tabele.

PREINFALK, Miha. Plemstvo v Metliki 18. stoletja : primer družine Erberg in njene socialne mobilnosti. V: WEISS, Janez (ur.), et al. Neumarkt - Möttling - Metlika : nastanek in razvoj mesta od konca 13. do začetka 19. stoletja. Metlika: Belokranjski muzej, 2018. Str. 311-332, ilustr., rodosl. tabela.

PREINFALK, Miha. Družina Dinzl pl. Angerburg : Družina Dinzl pl. Angerburg = Dinzl of Angerburg : a noble family from Turn pod Novim Gradom. V: EKAR, Miloš (ur.), VOLČJAK, Jure (ur.), ŽUMER, Vladimir (ur.). Preddvor - podobe minulih časov in ljudi : zbornik občine Preddvor. Preddvor: Občina, 2018. Str. 248-268, ilustr.

PREINFALK, Miha. Habsburško plemstvo po letu 1918. V: GOLEC, Boris (ur.). Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019. Str. 181-206, ilustr.

PREINFALK, Miha. Habsburško plemstvo in leto 1918. V: GABRIČ, Aleš (ur.). Slovenski prelom 1918. Ljubljana: Slovenska matica, 2019. Str. 251-266, ilustr.

KOSI, Miha, PREINFALK, Miha, SVOLJŠAK, Petra. The history of Slovenia : the Middle Ages to the present. V: PERKO, Drago (ur.), CIGLIČ, Rok (ur.), ZORN, Matija (ur.). The geography of Slovenia : small but diverse. Cham: Springer Nature, cop. 2020. Str. 143-156, zvd., fotogr. World regional geography book series.

PREINFALK, Miha. Grad Turjak in rodbina Auersperg (Turjaški). V: PREINFALK, Miha (ur.), OTER GORENČIČ, Mija (ur.), KOMIĆ MARN, Renata (ur.). Grad Turjak. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. Knj. 1, str. 17-67, ilustr., rodosl. tabela. Castellologica Slovenica, 2.

BIZJAK, Matjaž, PREINFALK, Miha. Turjaški arhiv. V: PREINFALK, Miha (ur.), OTER GORENČIČ, Mija (ur.), KOMIĆ MARN, Renata (ur.). Grad Turjak. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. Knj. 1, str. 209-226, ilustr. Castellologica Slovenica, 2.

PREINFALK, Miha. Turjak v spominih Philippa barona Wambolta. V: PREINFALK, Miha (ur.), OTER GORENČIČ, Mija (ur.), KOMIĆ MARN, Renata (ur.). Grad Turjak. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. Knj. 1, str. 551-563, ilustr., rodosl. tabela. Castellologica Slovenica, 2.

PREINFALK, Miha. Grofica Marija Auersperg Attems in njena družina. V: RAČEVSKI, Mateja (ur.), et al. Presek ustvarjene krajine, arhitekture in likovne umetnosti : primer Marije Auersperg Attems : zbornik recenziranih prispevkov. Volčji Potok: Arboretum, 2020. Str. 9-19, 106, ilustr.

PREINFALK, Miha. Andrej vitez Luschin pl. Ebengreuth (1807-1879) : pravnik. V: MIHELIČ, Ludvik (ur.). Sodraških 800 : monografija ob 800-letnici prve pisne omembe Sodražice. Sodražica: Občina, 2020. Str. 884-887, ilustr.

PREINFALK, Miha. The travelling gentleman count Ignaz Maria Attems the Younger : his ancestors and descendants in the Slovenska Bistrica branch of the Attems Family. V: KOKOLE, Metoda (ur.), et al. The letters of Count Ignaz Maria von Attems-Heiligenkreuz to his father (1734-1738). Digital ed. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. E-članek.

PREINFALK, Miha. Auerspergi : po sledeh mogočnega tura. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2005. 640 str., ilustr. Thesaurus memoriae, Dissertationes, 4.

PREINFALK, Miha, BRUCKMÜLLER, Ernst (urednik). Auersperg : Geschichte einer europäischen Familie. Graz; Stuttgart: Stocker, 2006. 688 str., ilustr.

PREINFALK, Miha. Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku. 6/2, Imensko kazalo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. 90 str. Thesaurus memoriae, Fontes, 5.

PREINFALK, Miha, BIZJAK, Matjaž. Turjaška knjiga listin. 1, Listine zasebnih arhivov Kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov). Ljubljana: Založba ZRC, 2008-. Zv. <1->, ilustr. Thesaurus memoriae, Fontes, 6.

BIZJAK, Matjaž, PREINFALK, Miha. Turjaška knjiga listin. 2, Dokumenti 15. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, 2009. 664 str., ilustr. Thesaurus memoriae, Fontes, 8.

RUGÁLE, Mariano, PREINFALK, Miha. Blagoslovljeni in prekleti. Del 1, Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem. 1. izd. Ljubljana: Viharnik, 2010. 252 str., fotogr. Zbirka Blagoslovljeni in prekleti, 1.

RUGÁLE, Mariano, PREINFALK, Miha. Blagoslovljeni in prekleti. Del 2, Po sledeh mlajših plemiških rodbin na Slovenskem. 1. izd. Ljubljana: Viharnik, 2012. 271 str., ilustr. Zbirka Blagoslovljeni in prekleti, 2.

PREINFALK, Miha. Plemiške rodbine na Slovenskem : 18. stoletje. Del 1, Od Andriolija do Zorna. 1. izd. Ljubljana: Viharnik, 2013. 285 str., ilustr., rodoslovne tabele. Zbirka Blagoslovljeni in prekleti, knj. 3.

PREINFALK, Miha. Plemiške rodbine na Slovenskem : 17. stoletje. Del 1, Od Billichgrätzov do Zanettijev. 1. izd. Ljubljana: Viharnik, 2014. 282 str., ilustr., rodoslovne tabele. Zbirka Blagoslovljeni in prekleti, knj. 4.

PREINFALK, Miha. Plemiške rodbine na Slovenskem : 16. stoletje. Del 1, Od Barbov do Zetschkerjev. 1. izd. Ljubljana: Viharnik, 2016. 376 str., ilustr., rodoslovne tabele. Zbirka Blagoslovljeni in prekleti, knj. 5.

PREINFALK, Miha. Plemiške rodbine na Slovenskem : 19. in 20. stoletje. Del 3, Od Aljančičev do Žolgerjev. 1. izd. Ljubljana: Viharnik, 2017. 296 str., ilustr., rodoslovne tabele. Zbirka Blagoslovljeni in prekleti, knj. 6.

SICRIS – Miha Preinfalk

COBISS – Miha Preinfalk

pridružena članica dr. Monika Deželak Trojar (ev. št. 29396)

Biografski podatki

- študij latinščine in zgodovine na Univerzi v Ljubljani

- podiplomski študij zgodovine na Univerzi v Mariboru

- doktorica znanosti s področja zgodovine

- od 2007 zaposlena na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, najprej kot mlada raziskovalka, sedaj kot znanstvena sodelavka

- Težišče raziskovanja:

- starejše slovensko slovstvo 17. in 18. stoletja,

- zgodovinopisje in kulturna zgodovina slovenskih dežel od 17. do 19. stoletja,

- jezuitsko gledališče in dramatika v slovenskih zgodovinskih deželah in v širšem evropskem prostoru v zgodnjem novem veku.

Reprezentativne bibliografske enote (izdvojene v sistemu SICRIS)

DEŽELAK TROJAR, Monika. Enodijev panegirik na čast kralju Teoderiku ali kako retorika piše zgodovino. Keria : studia Latina et Graeca. [Tiskana izd.]. 2008, št. 2, letn. 10, str. 43-81.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Skalarjev Eksemplar od svetiga Bonaventura : predstavitev nekaterih tekstnokritičnih vprašanj. Primerjalna književnost. [Tiskana izd.]. dec. 2012, letn. 35, št. 3, str. 223-241.

DEŽELAK TROJAR, Monika. The Skalar manuscript, a long forgotten jewel of Slovenian Baroque literature: a digital scholarly critical edition of the manuscript codex. Scripta & e-scripta : the journal of interdisciplinary mediaeval studies. 2013, vol. 12, str. 9-23.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Življenje in delo Janeza Ludvika Schönlebna (1618-1681) v luči arhivskih virov. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.]. 2015, letn. 69, št. 1/2, str. 58-86, ilustr.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Oris J. L. Schönlebna kot govornika in pridigarja. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.]. 2016, letn. 61, št. 3/4, str. 49-58, 165-166.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Prostori Janeza Ludvika Schönlebna (1618-1681) in njihov vpliv na potek njegove življenjske in ustvarjalne poti. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2016, letn. 64, [št.] 1, str. 5-18, ilustr.

DEŽELAK TROJAR, Monika. J. L. Schönleben : 400-letnica njegovega rojstva in 350-letnica prve izdaje njegovih postnih pridig. Pasijonski doneski ... 2018, [št.] 13, str. 117-129, ilustr. Loški razgledi. Doneski, Lonka. Memorabilia locopolitana.

RUČIGAJ, Luka (avtor, fotograf, ilustrator), DEŽELAK TROJAR, Monika, DULAR, Anja, SVOLJŠAK, Sonja. Katalogi in inventarji Auerspergove knjižnice kot pomniki njenega kulturnozgodovinskega pomena in razvoja skozi čas. V: MAHNIČ, Katja (ur.), GOLOB, Nataša (ur.). Spomin, II = Memory, II. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: = University Press, Faculty of Arts, 2019. 13, [št.] 1, str. 123-150, ilustr. Ars & humanitas, 13, 1.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Jezuitska dramatika in gledališče na Slovenskem. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 65, št. 3/4, str. 167-182, 355, ilustr.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Schönlebnovo premišljevanje na Veliki petek : Čezmernost bolečine (1673). Pasijonski doneski ... 2020, [št.] 15, str. 33-48, ilustr. Loški razgledi. Doneski, Lonka. Memorabilia locopolitana.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Teoretska opredelitev in vloga dramatike v jezuitskem redovnem ustroju. Primerjalna književnost. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 43, št. 2, str. 141-169.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona : znanilci tradicije škofjeloške pasijonske procesije. Pasijonski doneski ... 2021, [št.] 16, str. 43-64, ilustr. Loški razgledi. Doneski, Lonka. Memorabilia locopolitana.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Adam Skalar in njegovo prevajalsko delo. V: OŽBOT, Martina (ur.), DOLINAR, Darko (ur.), SMOLEJ, Tone (ur.). Odprta okna : komparativistika in prevajalstvo : Majdi Stanovnik ob 75. rojstnem dnevu. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. Str. 93-112.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Adam Skalar in njegov rokopisni kodeks - Skalarjevo prevajalsko delo. V: BJELČEVIČ, Aleksander (ur.). Reformacija na Slovenskem : (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010. Str. 19-40. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 27.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Skalarjev rokopis 1643-2011: elektronska znanstvenokritična izdaja rokopisnega kodeksa. V: KRANJC, Simona (ur.). Meddisciplinarnost v slovenistiki. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011. Str. 83-88. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 30.

DEŽELAK TROJAR, Monika. J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju. V: ŽBOGAR, Alenka (ur.). Recepcija slovenske književnosti. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. Str. 87-95. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 33.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Kanonizacija Antona Martina Slomška v verskem in kulturnem kontekstu. V: DOVIĆ, Marijan (ur.), BASKAR, Bojan. Kulturni svetniki in kanonizacija. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. Str. 287-308, ilustr. Studia litteraria, 22.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Janez Ludvik Schönleben v luči geografskih in duhovno-kulturnih prostorov. V: JUVAN, Marko (ur.), et al. Prostori slovenske književnosti. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. Str. 225-243, 352. Studia litteraria, 20.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Vloga perioh ali sinops za rekonstrukcijo dramske ustvarjalnosti ljubljanskih jezuitov v zgodnjem novem veku. V: PERENIČ, Urška (ur.), BJELČEVIČ, Aleksander (ur.). Starejši mediji slovenske književnosti : rokopisi in tiski. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. Str. 139-147. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 37.

DEŽELAK TROJAR, Monika, ŽIGON, Tanja. Slovenski doktorji s področja zgodovine na dunajski univerzi. V: SMOLEJ, Tone (ur.). Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872-1918). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. Str. 171-221, 421.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Prepovedana Schönlebnova mariološka dela. V: VIDMAR, Luka (ur.). Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. Str. 61-93, ilustr. Apes academicae, 3.

DEŽELAK TROJAR, Monika. Tridesetletna vojna : njen zgodovinopisni in literarni odmev v Schönlebnovih delih ter z njo povezano rojstvo pojma "pietas Austriaca". V: KOČEVAR, Vanja (ur.), CERKOVNIK, Gašper. Tridesetletna vojna in Slovenci : evropski konflikt in slovenski prostor v prvi polovici 17. stoletja. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2020. Str. 399-420.

ROMUALD, OGRIN, Matija (urednik, avtor, komentator), DEŽELAK TROJAR, Monika (avtor, komentator), ERJAVEC, Tomaž, BOJADŽIEV, Damjan, et al. Škofjeloški pasijon : elektronska znanstvenokritična izdaja. Verzija 1.0. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2009.

ROMUALD, OGRIN, Matija (urednik, avtor, komentator, prevajalec), DEŽELAK TROJAR, Monika (avtor, komentator, prevajalec), et al. Škofjeloški pasijon : znanstvenokritična izdaja. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba; Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2009. 431 str., faks.

SKALAR, Adam, DEŽELAK TROJAR, Monika (avtor, komentator), et al., DEŽELAK TROJAR, Monika (urednik). Skalarjev rokopis 1643 : editio princeps : znanstvenokritična izdaja. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba; Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2011. 959 str., faks.

DEŽELAK TROJAR, Monika, VIDMAR, Luka (urednik). Janez Ludvik Schönleben (1618-1681) : oris življenja in dela. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017. 516 str., ilustr. Apes academicae, 1.

SICRIS – Monika Deželak Trojar

COBISS – Monika Deželak Trojar

Načrt uresničevanja projekta

I. po letih

1. leto projekta

  • zbiranje obstoječih izdaj
  • seznanitev s posebnostmi arhivskega gradiva
  • raziskovalno delo posameznikov na posameznih študijah
  • pregled stanja, popisovanje in dokumentiranje kronik
  • vzpostavitev spletnega portala CHRONICA SLOVENICA s predstavitvijo projekta
  • digitalizacija in objavljanje zbranega in obdelanega gradiva
  • prepis izbranih kronik
  • znanstvena obdelava izbranih kronik

2. leto projekta

  • raziskovalno delo posameznikov na posameznih študijah
  • popisovanje in dokumentiranje kronik
  • digitalizacija in objavljanje zbranega in obdelanega gradiva
  • prepis izbranih kronik
  • znanstvena obdelava izbranih kronik

3. leto projekta

  • znanstvena obdelava izbranih kronik
  • knjižna objava besedil kronik v predvidenem obsegu
  • pilotna e-izdaja enega ali dveh pomembnih virov
  • knjižna objava študij
  • priprava razstave na temo kronik
  • organizacija simpozija.

II. po fazah

1. FAZA: zbiranje gradiva in priprava

a) zbiranje in pregled obstoječih izdaj kronik ter vse z njimi povezane relevantne literature in arhivskega gradiva. Sodelovali bodo strokovnjaki različnih strok: klasični filologi, komparativisti, germanisti in zgodovinarji. Vsi sodelavci se bodo pobliže seznanili s posebnostmi dela z arhivskim gradivom (v sodelovanju s kompetentnimi strokovnjaki) ter s paleografskimi posebnostmi gradiva (branje rokopisov, posebnosti latinskih rokopisov, posebnosti nemških rokopisov (pisana gotica)), ker so besedila kronik največkrat kombinirana (latinsko-nemška, latinsko-italijanska, latinsko-nemško-slovenska … Ker je vsebina kronik velikokrat povezana tudi z arhivskim gradivom na tujem, bo treba v projekt vključiti tudi nekaj študijskih bivanj v tujini, in sicer v arhivih in knjižnicah v Avstriji, v Nemčiji in na Hrvaškem.

b) postavitev spletnega portala CHRONICA SLOVENICA, kjer se bo sproti objavljalo obdelano gradivo.

2. FAZA: popis in digitalizacija

a) pregled stanja in natančen popis ter dokumentiranje obstoječih kronik in del kronikalnega značaja. V to fazo bodo vključene različne ustanove: arhivi, muzeji, NUK, UKM, knjižnice z domoznanskimi oddelki, cerkvene institucije, tako škofijske kot tudi redovne (samostani, knjižnice, nadškofijski, škofijski, dekanijski in župnijski arhivi). Kronike bodo evidentirane s pomočjo: Vodnika po matičnih knjigah (1972); Vodnika po župnijskih arhivih (1975); vseh arhivskih vodnikov; vseh knjižničnih in muzejskih katalogov; informacij naprošenih zgodovinarjev in arhivistov)

b) sprotna digitalizacija in objavljanje na spletu. Kronike, za katere bomo dobili privoljenje njihovih lastnikov oz. hraniteljev, bomo digitalizirali in objavili na spletu.

3. FAZA: obdelava zbranega gradiva

a) izbor nekaj latinskih in nemških kronik, ki izstopajo po svoji pomembnosti in historični vrednosti;

b) prepis izbranih kronik in priprava besedila skladno z ustaljeno metodologijo objave kritičnih izdaj besedil;

c) znanstvena obdelava kronik z različnih vidikov: predstavitev njihovih avtorjev, vsebine, nastanka in njegovega ozadja, pomena, odmev …

4. FAZA: diseminacija rezultatov

a) knjižna objava kronik. Objavljena bo kritična izdaja besedila in spremna študija sodelujočih strokovnjakov: izšla bo kritična izdaja Fajdigove kronike ter prevod izbranih odlomkov s komentarjev in spremno študijo ter polovica Franc Francove kronike v nemščini in slovenskem prevodu.

b) knjižna objava študij sodelujočih strokovnjakov

c) pilotna e-izdaja enega ali dveh pomembnih virov

č) priprava razstave na temo kronik

č) organizacija mednarodnega simpozija.

 


 

 

Člani projekta »Latinske in nemške kronike na Slovenskem« so se zbrali 15. septembra 2020 ob 11. uri na uvodnem sestanku na Filozofski fakulteti v Ljubljani v predavalnici 345. Vodja projekta Matej Hriberšek je predstavil potek prijave, njene rezultate, razdelitev dela ter smernice in načrt poteka samega projekta; razdeljene so bile naloge in podani nekateri dodatni predlogi za raziskovalno delo.

Latinske in nemške kronike na Slovenskem

 Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.