zgodovina

Med vojno in mirom – Arheologija Vršiča kot zaledja prve svetovne vojne in stičišča svobode, ujetništva, kultur, narodov in verstev

Med vojno in mirom – Arheologija Vršiča kot zaledja prve svetovne vojne in stičišča svobode, ujetništva, kultur, narodov in verstev

Članica UL, ki izvaja projekt

UL Filozofska fakulteta

Šifra projekta

Z6-2664

Obdobje trajanja projekta

1. 10. 2020 - 30. 09. 2022

Letni obseg

1 FTE

Vodja projekta

Uroš Košir

Veda in področje

Humanistične vede / Arheologija

Sodelujoče raziskovalne organizacije

/

Predstavitev problema

Eno izmed strateško pomembnih območij soške fronte je predstavljal prelaz Vršič, ki je povezal zaledje s frontno linijo Bovške kotline. Cesta in žičnice čez Vršič so povezovale Kranjsko Goro in Trento, od tam naprej pa vodile poti Kalu-Koritnici. Infrastruktura na Vršiču je bila zgrajena s prisilnim delom, za kar so večinoma uporabili ujetnike ruske cesarske vojske. Poleg same ceste je njihova najbolj poznana dediščina tudi kapela Sv. Vladimirja, ki je postala simbol Vršiča.

Ostaline prve svetovne vojne v Sloveniji povezuje Pot miru, ki združuje spomenike, pokopališča, muzeje na prostem in zasebne muzeje v zgodovinsko pot, ki vodi vzdolž frontne linije od Alp do Jadrana. Leta 2016 je bila pot uvrščena na poskusni seznam UNESCO svetovne dediščine, kar kaže na velik pomen ostalin iz prve svetovne vojne in njihovo protivojno sporočilo miru in enotnosti med narodi. Vršič predstavlja odlično podlago za zgodovinski turizem, za kar se zavzemajo tudi na Občini Kranjska Gora. Zagon tovrstne oblike turizma pa ni mogoč brez zgodovinskih in arheoloških raziskav, saj ni znanih dovolj natančnih podatkov o ohranjeni dediščini in njenem zgodovinskem ozadju. Vojaki in ujetniki so zapustili številne sledi, ki danes predstavljajo arheološki zapis v obliki objektov na terenu, skupaj s predmeti, ki so na obravnavanem območju ostali po koncu vojne. Vsa ta dediščina je edinstven, izpoveden in nenadomestljiv vir informacij, ki spada pod okrilje arheologije.

Večina vojne dediščine na Vršiču je javnosti neznana in ostaja neregistrirana v Registru kulturne dediščine, ki ga vodi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Obravnavane dediščine ni mogoče varovati ter tržiti v izobraževalne in turistične namene dokler le-ta ni odkrita, raziskana, interpretirana in ovrednotena ​​na strokoven način.

 

Cilji raziskave

Namen projekta je z uporabo multi- in interdisciplinarnih pristopov arheologije modernih konfliktov pridobiti in ovrednotiti informacije o dediščini prve svetovne vojne med Kranjsko Goro in Trento, z daljnosežnim ciljem vzpostavitve turistično-zgodovinske poti kot končnim produktom. Glavni naslov projekta »Med vojno in mirom« odraža prostorsko in časovno komponento. Vršič je predstavljal strateško območje, ki je povezovalo zaledje (»mir«) s frontno črto (»vojna«), raziskava pa ne bo zajemala le dogodkov med letoma 1915 in 1917 (»vojna«), temveč tudi obdobje predvojnega in povojnega miru ter analizo stališč in interakcij s to dediščino od njenega nastanka do danes. Nabor podrobnih informacij o mikrolokacijah, kot so posamezne uravnave skladiščnih, bivalnih in ujetniških barak ali postaje žičnice in pokopališča, pa tudi splošna slika celotne logistične organizacije ter vsakdanjega življenja tujih vojnih ujetnikov in avstro-ogrskih vojakov, bo podlaga za izgradnjo zgodovinske poti in začetka zgodovinskega turizma, ki bo koristil lokalni skupnosti in domačim ter tujim obiskovalcem. Upoštevajoč predvideno zgodovinsko pot, bo poseben poudarek namenjen dostopnejšim lokacijam, ki se nahajajo blizu cest in pohodniških poti, da bi pritegnili širšo javnost.

 

Specifični cilji predlaganega projekta so:

  • razumevanje organizacije pomembnega strateškega območja zaledja prve svetovne vojne,
  • razumevanje zgodovine (biografije) mikrolokacij,
  • razkrivanje vidikov vsakdanjega življenja vojnih ujetnikov in vojakov v zaledju ter kako so različne narodnosti, kulture in religije odražajo v pokrajini in materialni kulturi,
  • kopičenje in širjenje znanja o večplastni pokrajini Vršiča,
  • predlog implementacije zbranih podatkov kot informacijskega temelja / izhodišča za vzpostavitev zgodovinske poti.

Izvajalec projekta

 

Uroš Košir je znanstveni sodelavec Oddelka za arheologijo Univerze v Ljubljani. Posveča se predvsem arheologiji modernih konfliktov, s posebnim poudarkom na obdobju prve in druge svetovne vojne. Skupaj s sourednikoma je uredil znanstveno monografijo Rediscovering the Great War. Archaeology and Enduring Legacies on the Soča and Eastern Fronts, ki je bila s strani ARRS izbrana za dogodek Odlični v znanosti 2019. Njegove raziskovalne tematike segajo vse od celotnih pokrajin konfliktov in posameznih mikrolokacij pa do preučevanja materialne kulture 20. stoletja in osebnih zgodovin udeležencev oboroženih konfliktov.

Delovni paket 1 (meseci 1–5) bo zajemal predvsem zbiranje podatkov iz arhivov, muzejev, zasebnih zbirk in pri lokalnem prebivalstvu ter interpretacijo rezultatov zračnega laserskega skeniranja (ZLS).  Namen delovnega paketa je zbrati čim več historičnih informacij in gradiva o Vršiču.

Delovni paket 2 (meseci 2–17) bo posvečen terenskim raziskavam kot so topografija, geofizikalne raziskave, arheološki testni izkopi, pregledi z detektorji kovin, arheološka izkopavanja in 3D dokumentiranje. Namen delovnega paketa je izvajanje arheoloških terenskih raziskav z namenom identificiranja lokacij, prepoznanih tekom delovnega paketa 1, in zbiranja arheoloških podatkov o posameznih lokacijah in značilnostih na terenu.

Delovni paket 3 (meseci 16–24) bo zajemal analize rezultatov, končno interpretacijo in predlog za bodočo implementacijo rezultatov. Cilj je izdelava kataloga odkritih lokacij in posameznih struktur, povezanih s prvo svetovno vojno ter izdelava predloga s seznamom najpomembnejših in reprezentativnih lokacij, ki bodo služile kot osnova za bodočo turistično-zgodovinsko pot, vodnike, publikacije ali aplikacije za pametne telefone. Končni izdelek projekta bo predan in predstavljen deležnikom in bodočim uporabnikom.