Šentilj in Šentiljčani

Besedilo v knjigi Šentilj in Šentiljčani je osnovano na študentskih terenskih zapiskih, ki so bili zbrani v dveh zaporednih letih terenskih vaj, ter predstavlja poskus beleženja spominov prebivalcev Šentilja na bližnjo in daljno preteklost, na pripovedi o ljudeh in krajevnih posebnostih, ki so jih poslušali od svojih staršev, prastaršev, bližnjih in daljnih sosedov. Cilj terenskega dela je bil zbrati gradivo o kraju; ledinska imena in pripovedi o različnih mikrolokacijah ter njegovih prebivalcih; socialne spomine prebivalcev, njihove življenjske zgodbe; vsakdanje življenje nasploh. Večina gradiva, ki sta ga urednika umestila v poglavja, je zapisana v »surovi« in neobdelani obliki, ki še čaka na nadaljnjo interpretacijo. Del gradiva so interpretirali avtorji avtorskih prispevkov (Jože Hudales, Božidar Jezernik, Tina Mertik, Marjana Strmčnik in Veronika Zavratnik), ki se v svojih obravnavah lotevajo specifičnih in fokusiranih tematskih področij. Drobce pripovedi, ki tvorijo jedro publikacije, je mogoče razumeti v okviru nekaterih pomembnih raziskovalnih področij, med katerimi izstopa socialni spomin. Zagotovo pa je publikacija odličen odtis nekega časa, ki bo dragoceno gradivo ne le za raziskovalce in ukaželjne radovedneže, temveč še zlasti za tiste, ki Šentilju dajejo najmočnejši odtis – za Šentiljčane.