Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano

Monografija predstavlja študijo primerov, pri kateri se metodološko prepletata kvantitativna analiza govora ter kvalitativna analiza podatkov iz sociolingvističnih intervjujev in etnografske študije jezikovnega obnašanja preko opazovanja z udeležbo. Obravnava pet geografsko mobilnih informantov, ki se dnevno ali tedensko vozijo z Idrijskega v Ljubljano v šolo oz. službo, in se posveča variantnosti govorjenega jezika in družbenemu pomenu jezikovnih izbir. Te teme se pri slovenščini, za katero je značilna visoka stopnja zemljepisne raznolikosti z različno stopnjo medsebojne razumljivosti in prestiža posameznih varietet, zlasti v današnjem času, ko je geografska mobilnost vse pogostejši pojav, zdijo zelo relevantne. Monografija se osredotoča na avtentično jezikovno prakso, različne strategije govornega obnašanja ter aktualna sociopsihološka vprašanja o povezavi med jezikom in identiteto, o jezikovnih stališčih in izkušnjah z rabo različnih varietet v različnih okoljih. (iz Uvoda)