Raziskovanje in uveljavljanje biblioterapije kot orodja preventivne obravnave duševnih stisk otrok in mladostnikov

Dr. Bernarda Dobnik Renko idr. v gradivu z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov v času epidemije covida19, ki so ga pripravili za vzgojno izobraževalne zavode ob postopnem odpiranju šol in vrtcev v maju 2021, ugotavljajo, »da ljudje ob neposredni ali posredni izpostavljenosti epidemiji kažemo celo vrsto odzivov, kot je strah pred okužbo, smrtjo in izgubo bližnjih, pogosta je zaskrbljenost pred izgubo eksistenčnih dobrin, pojavljajo se izogibalna vedenja in strahovi pred socialno separacijo ter izolacijo, stigmatiziranjem okolice in podobno«. Takšne situacije, ugotavljajo avtorji, povzročajo stanja anksioznosti, občutkov osamljenosti, brezizhodnosti in depresivnosti. Prav tako ugotavljajo, da je dostopanje do pomoči prek telefona in interneta pogosto »zelo ovirano«. Obenem tudi starši in učitelji niso zmeraj usposobljeni ali prisotni v pravem trenutku, da bi te težave lahko v blagih oblikah nemudoma reševali. Nenazadnje podatki, ki navajajo tako povišano stopnjo pedopsihiartičnih hospitalizacij ter obisk psiholoških svetovalnic kot tudi močno povečan obisk študentskih svetovalnic, nedvomno kažejo, da gre za resnično pereč družbeni problem. Podobno ugotavljajo tudi že doslej opravljene slovenske empirične raziskave, na primer Tamara Šavorn v svoji magistrski nalogi Stiske otrok in mladostnikov v času epidemije covida-19. Slednja ugotavlja, da so najpogostejše duševne stiske, povezane s prehrano, finančnimi težavami, učnimi težavami in bivanjskimi problemi nasploh. Šavorn zaznava tudi obstoj geografske neenakosti pojavljanja teh stisk in dostopa do pomoči.

Po drugi strani je biblioterapija ali bibliosvetovanje s številnimi znanstvenimi študijami (Wimberly idr. »Perfectionism and Mindfulness: Effectiveness of a Bibliotherapy Intervention«; Levitt idr. »The Process of Personal Change Through Reading Fictional Narratives; Pehrson« idr. »A Bibliotherapy Evaluation Tool« itn.) uveljavljen način zagotavljanja duševnega zdravja in osebnostne rasti pri vseh populacijah bralcev od otrok do starostnikov. Tvori ga predvsem usmerjeno branje kot način, na katerega lahko bralci reflektirajo, sprejemajo in spreminjajo svoje počutje in vedenje, ki ga lahko dopolnjuje terapevtski pogovor ob knjigi, lahko pa tudi ne. Raziskave na Slovenskem kažejo, da kljub potrebi po izvajanju biblioterapije (na primer v knjižnicah) ta praksa ni uveljavljena (Vlasta Zabukovec »Biblioterapija v knjižnici«). Prav tako ne obstajajo biblioterapevtski priročniki, pa tudi ne nabor z navodili za branje ustrezno opremljene otroške in mladinske literature, ki bi lahko staršem, pedagogom in mladostnikom samim pomagal najti ustrezno literaturo in skozi usmerjeno branje reflektirati svoja negativna čustva, počutja in strahove. Literatura kot sredstvo takšnega branja v primerjavi z rabo priročnikov za samopomoč zlasti pri mlajših bralcih omogoča varno zavetje fikcijskosti, znotraj katerega je mogoče premisliti in predelati duševne stiske, ne da bi tvegali izpostavljenost lastne ranljivosti, saj gre za izmišljena besedila, v katerih nenazadnje ne gre zares. Biblioterapevtsko branje je orodje, ki ne pozna geografskih omejitev in je dostopno vsakomur, ki ima dostop do spleta ali knjižnice, kajti biblioterapija ali bibliosvetovanje lahko poteka v skupini in ima vodjo (recimo bibliotekarje, pedagoge, starše itn., če gre za del klinične terapije pa terapevte), ki uravnava diskusijo o literaturi, lahko pa poteka tudi na podlagi navodil in individualnega branja posameznika, pri čemer raziskave kažejo, da sta učinkovita oba pristopa.

Glavni rezultat projekta so različne oblike biblioterapevtskih priročnikov, in sicer v obliki spletnih objav, digitalne strokovne publikacije, strokovnega članka v popularni reviji za starše in priročnika. Pomemben dodatni rezultat pa je analiza in izbor otroške in mladinske literature, ki odpira teme, povezane z duševnimi stiskami otrok in mladostnikov. Ti rezultati so vključeni v naslednje dolgoročne rabe:

• Pedagoški mentor in mentorica bosta izsledke analize in priročnik vključila v izvedbo študijskih vsebin pri svojih predmetih na drugi stopnji univerzitetnega študija, še posebej pri delu s študenti pedagoških smeri, na primer primerjalne književnosti in literarne teorije, slovenistike, anglistike, filozofije, sociologije itn.
• Mentor iz gospodarstva bo rezultate projekta vključil v najpomembnejše slovenske revije za otroke in mlade (Ciciban in Cicido) ter njihovo prilogo za starše (Pogled), in sicer na dvoje načinov: skozi objavo literarnih besedil, opremljenih z navodili za biblioterapevtsko branje in skozi vključitev principov biblioterapevtskega branja v sam uredniški proces in ustvarjanje revij.
• Mentor iz gospodarstva bo vključil strokovni članek o biblioterapevtskem branju za otroke v starševsko revijo Pogled, s čimer bo rezultat projekta dosegel najvišje število staršev in pedagogov – v času trajanja projekta bo članek pripravljen, objavljen pa bo v najkrajšem možnem času po pripravi.
• V okviru sejma akademske knjige Liber.ac smo 24. 5. 2023 izvedli delavnico literarne biblioterapije, na kateri so sodelovale nadarjene učenke iz Osnovne šole Ajdovščina pod vodstvom učiteljice prof. Petre kodre.
• V projekt vključeni študentje so pridobili sposobnost prepoznavanja in analize kvalitetnih otroških in mladinskih besedil. Obenem so sposobni ustvarjanja biblioterapevtskega instrumentarija ter izvajanja bibliosvetovanja v svojem lokalnem okolju (knjižnice, šole, kulturna društva itn.).