doc. dr. Renata Novak Klemenčič

Renata Novak Klemenčič je študirala umetnostno zgodovino na Univerzi v Ljubljani. Leta 2000 je magistrirala z magistrsko nalogo o kiparju Pietru di Martinu da Milanu in njegovem delu v Dubrovniku. Leta 2006 je zagovarjala doktorsko disertacijo Arhitekti, kamnoseki in kiparji v prvi polovici 15. stoletja v Dubrovniku (mentor Janez Höfler).

Več daljših študijskih in raziskovalnih izmenjav je opravila v Italiji in Avstriji in sicer v Firencah s štipendijo italijanske vlade, na Dunaju s štipendijo Österreichisches Ost- und Südosteuropa-Institut in v Neaplju kot gostujoča raziskovalka Univerze Vanvitelli leta 2023. V okviru univerzitetnih sporazumov o sodelovanju je krajši čas raziskovala in predavala na univerzah v Benetkah, Padovi, Udinah, Splitu, Zagrebu in na Rijeki. Raziskovala je v dubrovniškem, beneškem, neapeljskem in dunajskem arhivu ter na različnih raziskovalnih inštitutih. Leta 2007 je prejela štipendijo Francis Haskell Memorial Fund za raziskovanje v arhivih Neaplja in Dubrovnika.

Na Oddelku za umetnostno zgodovino (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) Renata Novak Klemenčič deluje kot članica raziskovalnega programa Slovenska umetnost ter umetnost srednje Evrope in jadranskega prostora ter kot predavateljica (z akademskim nazivom docentka od leta 2008) na dodiplomskih in podiplomskih študijih (uvodni seminarji, terensko delo). Trenutno je mentorica trem doktorskim študentom.

V Ljubljani je bila glavna organizatorka petih konferenc o zgodovini arhitekture (v letih 2007, 2009, 2011, 2014, 2017) in (so)uredila tri zvezke kot rezultat serije (izdani v letih 2011, 2014 in 2016). Od 2016 do 2020 je bila glavna urednica najstarejše znanstvene revije za umetnostno zgodovino v Sloveniji, Zbornika za umetnostno zgodovino, sodeluje pa tudi v uredniških odborih tujih revij in znanstvenih odborih mednarodnih konferenc.

Sodelovala je pri projektih Slikarstvo in kiparstvo okoli leta 1400 severno in južno od Alp: med tradicijo in inovacijo (2010–2013), Nacionalno samozavedanje in nadnacionalna znanost: vpliv nacionalnih diskurzov na raziskovanje srednjeveške in zgodnjenovoveške umetnosti v Sloveniji (2018–2022), ki ju je financiral ARIS. Sodelovala je tudi pri bilateralnem projektu Socialna, ekonomska in kulturna interakcija slovenskih in črnogorskih obalnih in gorskih regij od poznega srednjega veka do 19. stoletja (2021–2023) ter kot zunanja sodelavka v mednarodnih projektih Garzoni. Apprentissage, Travail, Société à Venise à l’époque moderne (Université Sciences Humaines et Sociales - Lille 3, 2013–2015), Dubrovnik: Civitas et Acta Consiliorum: Vizualizacija razvoja pozno srednjeveške urbane strukture (Institut za povijest umjetnosti, Zagreb, 2017) in AdriArchCult - Architectural Culture of the Early Modern Eastern Adriatic (Ca' Foscari, 2020-2025). Vodila je projekt Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen (2020–2024). Trenutno sodeluje v projektih Urbana morfologija Kopra v poznem srednjem veku, Oblikovanje regionalnega umetnostnega središča v zgodnjem novem veku: primer Ljubljane in pri Ocene podnebne ranljivosti in tveganj na nacionalni ravni za sektor kulturne dediščine. Aktivno je sodelovala pri pripravi več evropskih projektov v okviru razpisov HERA, ADRION in HORIZON.

Renata Novak Klemenčič je kot gostujoča predavateljica predavala na različnih konferencah in akademskih institucijah, med drugim na univerzah na Reki, v Splitu, Zadru, Neaplju in Firencah. Raziskovalne rezultate objavlja v Sloveniji, na Hrvaškem, na Češkem, v Italiji in Franciji. Povabljena je bila tudi k pripravi prispevkov o Francescu Laurani (2005) in Pietru di Martino da Milanu (2015) za Dizionario biografico degli Italiani.

Raziskovalno delo Renate Novak Klemenčič je posvečeno predvsem umetnosti in arhitekturi 15. stoletja v Dubrovniku in v jadranskem prostoru, zlasti arhitekturnim in kamnoseškim delavnicam, naročništvu in umetnostnim izmenjavam. V zadnjem času se ukvarja tudi z urbano zgodovino jadranskih mest med srednjim in zgodnjim novim vekom.