Zgodovina slovenskega jezika in jezikoslovja
Stopnja: 2
Ure predavanj:45
Ure seminarjev:45
Ure vaj:0
ECTS točke:6
Nosilec/izvajalec: doc. dr. Štumberger Saška, prof. dr. Orel Irena
Vsebina
Predmet je tridelen, sestavljen iz:
1. zgodovine slovenskega jezika
2. zgodovine slovenskega knjižnega jezika
3. zgodovine slovenskega jezikoslovja.
Znotraj teh se obravnavajo naslednje vsebine:
K 1: Slovenski jezik v predknjižnem obdobju in njegova kulturna vloga. Kulturni jezik v luči drugih humanističnih znanosti. Alpska in panonska slovenščina in njuna kontinuiteta. Brižinski spomeniki kot slovenski jezikovni dokumenti, njihovo razmerje do stare cerkvene slovanščine, drugih slovanskih jezikov in do ostalih ohranjenih predknjižnih rokopisov. Jezikovna kontinuiteta in spremembe na posameznih ravninah v knjižnem jeziku in narečjih po razvojnih stopnjah. Pomen jezikovnih sredstev kot vira
za potrjevanje relativne kronologije jezikovnih pojavov. Ugotavljanje in utemeljevanje jezikovnih razmerij v času in prostoru: jezikovna arhaičnost in inovacije, narečnost in nadnarečnost, govorjeno in knjižno, regionalno in skupno, domače in tuje, središčno in obrobno ...
V seminarju bodo teoretična izhodišča tudi praktično preverjena s samostojnim raziskovanjem jezikovnih pojavov, razmerij in sprememb na izbranih besedilih v sinhronem in diahronem uvidu.
K 2: Razvoj knjižnega jezika kot jezikovnega sistema v pisni in govorjeni razsežnosti. Zgodovina knjižnega jezika z vidika njegovih družbenih vlog, njegovih nosilcev, prestižnega besedilnega korpusa. Sredotežne in sredobežne knjižnojezikovne silnice slovenskega jezikovnega prostora; zgodovinska večjezičnost slovenskega prostora. Nastajanje in delovanje jezikovnih ideologij. Razvoj knjižnega jezika z jezikovnozvrstnega, besedilnovrstnega ter slogovnega vidika.
K 3: Predavanjski del zgodovine slovenskega jezikoslovja postavlja težišče na razmerje med slovenskim in (istočasnim) evropskim jezikoslovjem. Posebej izpostavljena so štiri obdobja: 1) 16. stoletje in jezikoslovje v času renesanse; 2) druga polovica 18. in 19. stoletje – jezikoslovje v romantiki in v 19. stoletju (humboldtivizem, začetek jezikoslovja kot znanosti – Slovenci dobimo tudi prvo znanstveno slovnico /Kopitar/); 3) prva polovica 20. stoletja in strukturalizem ženevskega oz. praškega tipa (od prvih začetkov strukturalističnega gledanja na slovenski jezik sredi prve polovice 20. stoletja do prevlade strukturalističnega pristopa v začetku druge polovice); 4) iztekanje 20. in prelom v 21. stoletje – besediloslovni in pragmatični pristopi v slovenskem jezikoslovju in prvi začetki kognitivnega jezikoslovja.
V okviru seminarja bodo študentje sami raziskovali izbrani del slovenske jezikoslovne zgodovine.