Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen

Koper in Ljubljana sta edini mesti na ozemlju današnje Slovenije, ki sta v predmodernem času opravljali vlogo regionalnih središč. Medtem ko je bila Ljubljana v poznem srednjem veku in v zgodnjem novem veku središče habsburške dežele Kranjske, je bil Koper istočasno središče beneške Istre. V obeh se je za potrebe izvajanja oblasti razvila posebna arhitektura. V primeru Kopra gre za specifičen kompleks objektov, kjer so domovali organi oblasti koprske komune. Na čelu koprske komune je bil podestat, Benečan, ki je bil v zgodnjem novem veku tudi upravitelj celotne beneške Istre. Tudi on je domoval v kompleksu, ki je ravno po njem dobil naziv Pretorska palača (palača upraviteljev). Ob kompleksu so postopoma nastali še komplementarni objekti, v njih so po vzoru na Benetke (Procurative) nastanili regionalne urade. Pretorska palača je bila nazadnje na osnovi arhivskih virov obravnavana v začetku prejšnjega stoletja, vendar tudi takrat bolj s stališča same stavbne zgodovine in manj s stališča funkcije posameznih prostorov in delov stavbe. Še nikoli pa ni bila postavljena v širši kontekst jadranskega prostora in zaledja. Resnejše raziskave komunalne palače je tri četrt stoletja onemogočala nedostopnost arhiva koprske komune. Zato se prav sedaj, ko je arhiv koprske komune ponovno dostopen v Archivio di Stato v Benetkah, ponuja izjemna priložnost, da koprsko Pretorsko palačo postavimo na zemljevid pomembnih upravnih stavb Beneške republike.

Zunanji gabariti Pretorske palače, kot jo poznamo danes, so bili v veliki meri določeni ob koncu 15. stoletja, ko je bila zaključena prenova osrednjega komunalnega trga Platee Communis, današnjega Titovega trga. Takrat je bila nasproti Pretorske palače postavljena loža, stolnica je dobila novo fasado, prenova trga pa je bila zaključena v začetku 16. stoletja s postavitvijo renesančnega portala med Pretorsko palačo in Foresterijo ter s tlakovanjem trga. Kljub starejšim interpretacijam na osnovi arhivskega gradiva  in novejšim prispevkom na to temo  še vedno stajajo odprta številna vprašanja, kot so konstituiranje upravnega središča in njegova nadaljnja uporaba, gradbena zgodovina palače v povezavi s funkcijo posameznih delov in primerjava z drugimi v uvodu naštetimi upravnimi središči. Zato bodo še posebej pozorno obravnavana naslednja vprašanja:

1. umestitev upravnega središča v mestni raster;

2. a. kronologija gradbenih posegov, razporeditev prostorov in njihova funkcija od nastanka palače do konca 15. stoletja;

b. odnos med javnim in zasebnim znotraj kompleksa palače, torej odnos med javnimi prostori in zasebnim stanovanjem podestata v vsakdanji in protokolarni rabi;

c. vpliv političnega in gospodarskega razvoja v Istri in v Beneški republiki na predelave Pretorske palače;

3. ikonografska in prostorska umestitev palače v širši prostor današnjega Titovega trga (Platea Communis);

4. umetnostnozgodovinsko vrednotenje in umestitev Pretorske palače v prostor nekdanje Beneške republike in v širši jadranski in sredozemski prostor.

Vodja projekta

Doc. dr. Renata Novak Klemenčič je doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo Arhitekti, kamnoseki in kiparji v Dubrovniku v prvi polovici 15. stoletja. Predava na Oddelku za umetnostno zgodovino Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno predvsem v umetnost 15. stoletja na vzhodni jadranski obali, še posebej jo zanimajo kiparstvo, arhitektura in urbanizem ter naročništvo in umetnostne izmenjave v jadranskem prostoru.  Pri projektu bo skrbela za koordiniranje raziskav, stavbno analizo in za umetnostnozgodovinsko interpretacijo arhivskih in konservatorskih podatkov.

Raziskovalci

Dr. Mojca Marjana Kovač je od leta 1981 konservatorka na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, OE Piran. Leta 1997 je magistrirala z nalogo Vloga anonimne arhitekture v prenovi mesta, leta 2010 pa doktorirala z nalogo Zgodovinski razvoj in obnova cerkve sv. Jurija v Piranu - konservatorske raziskave in prezentacija. Pri projektu bo skrbela za analizo in interpretacijo gradiva Zavoda za varstvo kulturne dediščine in za terenske raziskave in sodelovala pri diseminaciji rezultatov v lokalnem okolju.

Doc. dr. Dušan Mlacović je na Filozofski fakulteti doktoriral z disertacijo Rabsko plemstvo v poznem srednjem veku. Na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predava srednjeveško zgodovino JV Evrope. Ukvarja se s srednjeveško zgodovino jadranskega prostora in z vprašanji interakcije urbane materialne kulturne dediščine in razvoja. Njegova knjiga Plemenitost in otok. Padec in vzpon rabskega plemstva (2008), je poleg slovenske in hrvaške različice leta 2012 izšla še v angleščini in italijanščini ter v drugi dopolnjeni in spremenjeni hrvaški izdaji. Pri projektu bo skrbel za analizo arhivskih virov koprske komune in beneškega senata in za analizo zgodovinskega konteksta v Jadranskem prostoru.

Izr. prof. dr. Gregor Pobežin je leta 2009 doktoriral na Oddelku za filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 2008 je zaposlen na Univerzi na Primorskem; kjer je od leta 2016 angažiran kot izredni profesor za področje zgodovine. Od leta 2015 je delno zaposlen tudi na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, kjer deluje kot predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino. Ukvarja se z raziskovanjem antičnega zgodovinopisja in vprašanjem virov za antične zgodovinarje, antično kulturo in civilizacijo, recepcijo antike v srednjem in novem veku, prežitki antike ter antično, srednjeveško in novoveško epigrafiko. Je eden od avtorjev edine temeljne pregledne monografije o antičnem, srednjeveškem in sodobnem zgodovinopisju z naslovom Zgodovina historične misli. Pri projektu bo skrbel za ustrezno interpretacijo arhivskih virov in za analizo napisov na fasadi in drugih inskripcij, ki se nanašajo na prostor Titovega trga in Pretorske palače (npr. Morosinijeva plošča).

Doc dr. Helena Seražin je znanstvena svetnica na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Doktorirala je 2003 na Univerzi v Ljubljani. V svojih raziskavah se posveča predvsem arhitekturi novega veka v beneški Istri ter arhitekturi severne Primorske, v zadnjem času pa tudi modernistični arhitekturi in urbanizmu. Pri projektu bo sodelovala pri stavbni analizi palače in njenega širšega urbanega konteksta predvsem v obdobju zgodnjega novega veka.

Mlada raziskovalka

Ana Jenko Kovačič je leta 2013 diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino, leta 2015 pa magistrirala na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Istega leta je postala mlada raziskovalka na Oddelku za zgodovino, kjer pod mentorstvom akademika Petra Štiha pripravlja doktorsko disertacijo o odnosu med škofom in mestom v Istri v srednjem veku. Umeščanje škofijskih in komunalnih palač v mestno strukturo bo tudi del njene doktorske disertacije. Pri projektu bo posebno pozornost namenila Kopru v času nastajanja komune in škofije in razporejanju moči znotraj mestnega tlorisa.

Strokovni sodelavec

David Kabalin je magistriral iz konservatorstva na Mednarodnem centru za konzervatorstvo Raymond Lemaire na KU Leuven, ima pa tudi naziv magistra arhitekture in urbanizma s Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu. Za raziskovalno delo v okviru študentskega varstvenega projekta na garaži Citroën v Bruslju je njegova ekipa leta 2016 prejela posebno omembo Europa Nostra leta 2016. Na področju varstva spomenikov in upravljanja zgodovinskih mest je pridobil izkušnje med pripravništvom v mestu Bordeaux (Mission du Recensement du Paysage Architectural et Urbain), z delom na lokalnem akcijskem načrtu za trajnostno rabo kulturne dediščine za mesto Šibenik, pa tudi na konservatorskem projektu za Keferstein+Sabljo Architekten BDA iz Hannovra. V okviru projekta bo delal na funkcionalni analizi in hipotetični rekonstrukciji različnih gradbenih faz kompleksa Pretorske palače in celotnega koprskega glavnega trga, na analizi obstoječe dokumentacije, ki se nanašajo na palačo in mesto, pa tudi na poglobljeni študiji same palače in morfologije današnjega urbanega tkiva in njegovega razvoja.

V prvi fazi (1. – 6. mesec) bo zbrano osnovno gradivo (monografije, članki, objavljeni arhivski viri, dokumentacija Zavoda za varstvo kulturne dediščine) in urejena spletna stran, na kateri bo to gradivo dostopno za člane projektne skupine. Opravljen bo terenski pregled in urejena zbirka načrtov, ki je potrebna za stavbno in urbanistično analizo. Navezali bomo kontakte z lokalnimi institucijami (Občina Koper, Pokrajinski muzej Koper, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Pokrajinski arhiv Koper).

V drugi fazi (7. – 18. mesec) bodo potekale arhivske raziskave v Benetkah, Trstu in Kopru ter analiza gradiva, zbranega v prvi fazi, ter novega arhivskega gradiva. Podatki o arhivskem gradivu se bodo sproti nalagali na spletno stran.

V tretji fazi (19. – 36. mesec) sledijo študije primerjalnega gradiva na nekdanjem beneškem ozemlju, organizacija mednarodnega simpozija na temo beneških upravnih palač, s katerim bomo svoje ugotovitve lahko predstavili mednarodni strokovni javnosti in hkrati rezultate svojih raziskav preverili v mednarodnem merilu. Ob simpoziju bo pripravljena tudi spletna razstava za diseminacijo rezultatov med laično javnostjo.

V celotnem času trajanja projektov bomo vsakih 6 mesecev organizirali sestanke projektne skupine na terenu z gosti iz lokalnih institucij.