Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979

Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979

Predstavitev projekta

Članica UL, ki izvaja projekt

UL Filozofska fakulteta

Šifra projekta

J6-3137

Naziv projekta

Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti. Primer Slovenije, 1947–1979

Obdobje trajanja projekta

1. 10. 2021 - 30.9. 2024

Letni obseg

1,57 FTE

Vodja projekta

Beti Žerovc

Veda in področje

Humanistične vede / Kulturologija

Sodelujoče raziskovalne organizacije

ZRC SAZU

Osrednja tema projekta je raziskava zgodovine razstavljanja umetnosti v Sloveniji v okviru druge Jugoslavije. Izbrano obdobje definirata dva pomembna razstavna dogodka, ki ga simbolno zaznamujeta, saj tako z organizacijo, izborom del kot recepcijo odražata trenutno zgodovinsko situacijo, hkrati pa sta vredna raziskave tudi kot samostojni umetnostni manifestaciji. Prvi dogodek je Razstava sovjetskih slikarjev, ki so jo leta 1947 postavili v še neuradno odprtih prostorih Moderne galerije v Ljubljani. Razstava, ki je potovala po jugoslovanskih republikah in državah vzhodnega bloka, predstavlja dragocen dokument v raziskovanju kratkotrajnega obdobja približevanja Sovjetski zvezi na področju umetnosti. To se je prekinilo junija leta 1948 ob izključitvi Jugoslavije iz Informbiroja. Razstavo, ki bi morala služiti kot zgled umetnosti socialističnega realizma, je velik del slovenske strokovne javnosti odklonil.

Drugi dogodek predstavlja razstava Slovenska likovna umetnost 1945–1978, ki je nastala leta 1979 v soorganizaciji Moderne galerije in Arhitekturnega muzeja Ljubljana. Razstava je s poskusom katalogizacije in specifičnega izbora umetnosti izbranega obdobja predstavljala zaključen pregled slovenske umetnosti povojnega modernizma in simbolično pripravila prostor za novo poglavje. Po smrti predsednika Tita leta 1980 so sledile korenite politične spremembe. Istočasno pa je obdobje osemdesetih let v umetnosti prineslo odločilne premene v umetnostnem diskurzu in umetniškem delovanju, pa tudi povsem drugačno zgodbo na področju razstavljanja in institucionalizacije umetnosti. 

Vpliv družbenopolitičnega stanja in premene v razumevanju slovenske nacionalne entitete in njene pozicije v kontekstu širše federacije pa tudi v mednarodnem okvirju so zelo opazni pri organizaciji mednarodnih, državnih in tudi nacionalnih razstavnih dogodkov v okviru nekdanje države. Vpogled v ustroj teh dogodkov in njihova analiza zato lahko doprinesejo k novim spoznanjem pri razumevanju obravnavanega obdobja in njegove umetnosti. S kritičnim in temeljitim pregledom razstavljanja bomo zato poskušali odgovoriti na nekaj vprašanj:

  • kako razstave odsevajo spremembe v politiki in družbi;
  • kako razstave sooblikujejo predstavljanje slovenske (predvsem v okviru jugoslovanske) umetnosti v tujini;
  • kakšne razstave tuje umetnosti prihajajo k nam, kakšna sta njihova recepcija in vpliv;
  • kakšen je celovit pomen razstavljanja za razvoj slovenske umetnosti in kulture.

Raziskava nam bo tako prinesla nekatere konkretne odgovore o našem prostoru, tudi v odnosu do širšega jugoslovanskega okvirja. Splošno pa bo prispevala k razumevanju vloge medija razstave v umetnostnih in družbenih procesih ter vplivu političnih okvirjev na medij razstavljanja in skozenj tudi na umetnost.   

izr. prof. dr. Beti Žerovc (FF UL, vodja projekta) je profesorica na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bila je kuratorka 29. grafičnega bienala Dogodek (2011), sodeluje pri organizaciji znanstvenih konferenc, razstavnih projektov in je pobudnica večletnega cikla dogodkov Umetnost za družbeno rabo (Društvo Igor Zabel in Filozofska fakulteta, od 2015 dalje) ter študentskih projektov. V svojem delu se intenzivno ukvarja s tematiko razstavljanja in umetnostnega sistema, s fenomenom kuratorja sodobne umetnosti, razstavo kot medijem in z vlogo umetnostnih institucij. Na to temo je napisala številne študije, objavljene v znanstvenih revijah in knjige: Kurator in sodobna umetnost: pogovori (Ljubljana, 2008), Rihard Jakopič - umetnik in strateg (Ljubljana, 2002) in Umetnost kuratorjev: vloga kuratorjev v sodobni umetnost (Ljubljana, 2010), When Attitudes Become the Norm; The Contemporary Curator and Institutional Art (IZA and Archive Books, 2015. Souredila je katalog Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941) (Moderna galerija, Ljubljana, 2019).

doc. dr. Asta Vrečko (FF UL, raziskovalka) je raziskovalka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in kustosinja. Je redna sodelavka Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani ter Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti (SCCA-Ljubljana). Pri svojem delu se posveča slovenski in jugoslovanski umetnosti 20. stoletja, s poudarkom na organizaciji in izobraževanju umetnikov ter zgodovini razstavljanja. Med drugim je kurirala razstave Novi prostori, nove podobe. Osemdeseta skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov (skupaj z Martino Malešič, Moderna galerija, Ljubljana, 2016), Vezi: Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama (Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki in Nacionalni muzej moderne umetnosti, Zagreb). Bila je del bienalskega kolektiva 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva (Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, 2017) in članica kuratorske ekipe razstave v slovenskem paviljonu na 17. mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah z naslovom Skupno v skupnosti. Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture (Benetke, 2021).

asist. dr. Martina Malešič (FF UL, raziskovalka) je umetnostna zgodovinarka, zaposlena kot asistentka in raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno področje zajema slovensko arhitekturo, oblikovanje in urbanizem v 20. stoletju, s posebnim poudarkom na stanovanjski kulturi. Dejavna je pri organizaciji in izvedbi projektov, namenjenih raziskovanju in popularizaciji moderne arhitekture. Kurirala je vrsto razstav, med drugim Soseske in ulice: Vladimir Braco Mušič in arhitektura velikega merila (sokuratorja Luka Skansi, Bogo Zupančič, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana, 2016) in Novi prostori, nove podobe. Osemdeseta skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov – 1. del (sokuratorica Asta Vrečko, Moderna galerija, Ljubljana, 2016). V letu 2021 je kot članica kuratorske ekipe pripravila razstavo v slovenskem paviljonu na 17. mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah z naslovom Skupno v skupnosti. Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture.

doc. dr. Katarina Mohar (ZRC SAZU, raziskovalka) je umetnostna zgodovinarka, zaposlena kot znanstvena sodelavka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, in docentka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Leta 2015 je doktorirala na Podiplomski šoli ZRC SAZU. V svojih raziskavah se ukvarja z likovno umetnostjo 20. stoletja, osredotoča se predvsem na slovensko slikarstvo in kiparstvo v obdobju po 2. svetovni vojni, posebej pa jo zanimajo državna naročila.

doc. dr. Nika Grabar (FA UL, raziskovalka) je doktorirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani (2009). Kot Fulbrightova gostujoča štipendistka je delovala na Columbia University, Graduate School for Planning, Architecture and Preservation, New York (2007-09). Njeno delo obsega raziskovanje arhitekturne dediščine s poudarkom na dediščini modernizma, kontekstualizirane v mednarodnih razmerah. S svojimi raziskavami proučuje možnosti novih kritičnih pristopov in metodologij na področju arhitekturne zgodovine in teorije kot ključnih elementov za razumevanje sodobnih arhitekturnih vprašanj.  

asist. Miha Valant (FF UL, mladi raziskovalec) je doktorski študent umetnostne zgodovine in mladi raziskovalec na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskuje oblikovanje umetnostnega sistema in razstavljanje v Avstrijski monarhiji ter na Kranjskem v 19. stoletju.

asist. Gregor Dražil (FF UL, raziskovalec) je dokončal drugostopenjski študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je sedaj doktorski študent. Od leta 2018 je zaposlen v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC). Raziskovalno se ukvarja s slovensko moderno umetnostjo, še zlasti z zgodovino grafike in drugih tiskov, ter umetnostnim sistemom na Slovenskem v drugi polovici 20. stoletja. Na Oddelku za umetnostno zgodovino od leta 2019 soizvaja terenske vaje na drugostopenjskem programu.

Vladimir Vidmar (strokovni sodelavec) je umetniški vodja Male galerije Banke Slovenije. Med letoma 2014 in 2018 je deloval kot umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz filozofije in iz novinarstva na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne samostojne razstave, mdr. Tadeja Pogačarja, Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadan, Katalin Ladik, Rosselle Biscoti in Kevina van Braaka ter mednarodne skupinske projekte. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu Otroci si želijo komunizem v Museum of Bat Ya, Tel Aviv. Redno objavlja besedila o sodobnih umetniških praksah v umetniških revijah, katalogih, bil pa je tudi član različnih žirij. Od 2016 poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

asist. dr. Meta Kordiš (FF UL, raziskovalka) je umetnostna zgodovinarka in etnologinja, kulturna antropologinja, zaposlena kot muzejska svetovalka na Zavodu NLB za upravljanje kulturne dediščine. Njeno trenutno raziskovalno področje so zasebne umetniške zbirke slovenskih podjetij s fokusom na zbirki Ljubljanske banke. Je soavtorica in kustosinja stalne razstave v Muzeju bančništva Slovenije (Bankarium). Kurirala je vrsto razstav, med drugim Likovni svet Alenke Gerlovič 1019-2010 - Alenka Gerlovič v partizanih (Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2019). V času zaposlitve v Umetnostni galeriji Maribor je pripravila avtorske razstave: Mi, vi, oni. Fragmenti alternativnih praks 80-ih (2014), Muzej robotov (2011), Elsa Oeltjen Kasimir, iz družinske zapuščine (soavtorica Marjeta Ciglenečki, 2009). S področja grafičnega oblikovanja pa razstavi: Jonathan Barnbrook, Collateral Damage (sokustos Jonathan Barnbrook, Muzej narodne osvoboditve Maribor in Kibla, 2008) in Gospodična vi ste lepi kot plakat. Plakat v Ljubljani med obema svetovnima vojnama (Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, 2008) po njeni istoimenski knjigi (2005).

V projektu bomo preučili izbrane razstave med letoma 1947 in 1979. Zanimalo nas bo, kaj je tisto, kar je poleg razstavljenih umetniških del oblikovalo razstave v tem obdobju. Posvetili se bomo zakulisju nastanka izbranih razstav, kjer bomo iz arhivskega gradiva, intervjujev (kjer bodo ti možni), obstoječe literature in primerjalne analize ter z umeščanjem v konkretne družbene okoliščine rekonstruirali nastanek obravnavanih razstav, sledili procesu odločanja o razstavnem programu določenih institucij, njihovem financiranju in namenu.

I. Podatkovna in teoretska baza

Prvi delovni paket je temelj celotne raziskave in predstavlja tako podatkovno kot teoretsko bazo projekta. Na začetku bo imel izrazitejšo vlogo, potekal pa bo skozi celotno trajanje projekta.

II. Razstave slovenske umetnosti v okviru jugoslovanskih predstavitev v tujini

V drugem delovnem paketu se bomo osredotočili na razstave, ki so predstavljale slovensko umetnost v sklopu jugoslovanske. Pri tem bomo opazovali, kako se je ideološka usmeritev države prenašala na kulturno diplomacijo, in kako je pri tem uporabljala medij razstave. Poskušali bomo ugotoviti, kakšna je bila prisotnost slovenskih umetnikov znotraj teh vsejugoslovanskih predstavitev in kakšna je bila vloga njihovega prispevka. Nenazadnje pa se pri tem ne moremo izogniti vprašanju, kako se je vzpostavljal pojem jugoslovanske umetnosti in kakšno mesto je znotraj nje predstavljala slovenska umetnost.

III. Mednarodne razstave v Sloveniji

V tretjem sklopu bomo preučevali izbrane mednarodne razstave. Mednarodne razstave opredeljujemo kot tiste, ki so vključevale večinsko nejugoslovanske umetnike. Na podlagi preliminarne raziskave lahko v grobem ocenimo, da so (i) bile organizirane kot potujoče razstave iz tujine, (ii) nastale v sodelovanju z mednarodnimi institucijami, (iii) bile organizirane na pobudo slovenskih institucij oziroma direktorjev.

IV. Sinteza rezultatov

V zadnjem delovnem paketu bomo zbrano gradivo in analize posameznih razstav postavili v širši kontekst mednarodnega udejstvovanja in povezovanja slovenskega prostora s tujino na področju kulture ter umetnosti. Poskušali bomo razbrati vlogo obravnavanih razstav v različnih obdobjih v republiški kulturni politiki Slovenije znotraj Jugoslavije glede na spreminjajoče se družbene, gospodarske in politične okoliščine.

BIBLIOGRAFIJA

Žerovc, Beti. Hospitable embraces: institutional imagery and the iconography of curatorship. Peristil: zbornik radova za povijest umjetnosti i arheologiju, ISSN 0553-6707, 2016, 59, 1, str. 147-154.

Žerovc, Beti. When attitudes become the norm: the contemporary curator and institutional art. Berlin: Archive Books, 2015. ISBN 978-3-943620-39-9. Ponatis 2018.

Žerovc, Beti. The exhibition of Ivana Kobilca in Zagreb in 1890. Peristil: zbornik radova za povijest umjetnosti i arheologiju, ISSN 0553-6707, 2014, 57, str. 147-158.

Žerovc, Beti. Savani na Prvi razstavi slovenskih umetnikov v Trstu leta 1907. Acta historiae artis Slovenica, ISSN 1408-0419, 2009, št. 14, str. 85-105.

Žerovc, Beti. Networking Kompetenz: zur Rolle von Kuratorinnen und Kuratorinnenschulen für eine "linke Politisierung der Gegenwartskunst". Springerin, ISSN 1029-1830, 2007, l. 13, št. 3, str. 34-39.

Žerovc, Beti. Rihard Jakopič - umetnik in strateg, (Oranžna zbirka). Ljubljana: Založba /*cf., 2002. ISBN 961-6271-46-6.

Vrečko, Asta. Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov. Zbornik za umetnostno zgodovino. Nova vrsta. [Tiskana izd.]. 2018, 54, str. 171-193, 207-208, ilustr. ISSN 0351-224X. http://www.suzd.si/images/stories/pdf/zuz_54_2018/vrecko_ZUZ_2018.pdf.

Vrečko, Asta, Dražil, Maruša. Zgodovina in delovanje Društva likovnih umetnikov Ljubljana = The history and activities of the Ljubljana Fine Artists Society. Likovne besede : revija za likovno umetnost. 2019, [št.] 113, str. 39-45, ilustr. ISSN 0352-7263.

Neuvrščeni in vse te razstave so pripomogle k prepoznavnosti umetnosti : pogovor Aleksandra Bassina z Asto Vrečko. Ljubljana: Moderna galerija, cop. 2019. 25 str., ilustr.

Malešič, Martina, Vrečko, Asta. New spaces, new images : the eighties through the prism of events, exhibitions and discourses. Zbornik Seminara za studije moderne umetnosti Filozofskog fakulteta Univerziteta u Beogradu. 2019, 15, str. 117-142, ilustr. ISSN 2217-3951.

Dražil, Gregor. Menedžer da sem? Sem." : Zoran Kržišnik in začetki prodiranja slovenske moderne umetnosti na zahodno likovno prizorišče = "Am I a manager? Yes, I am." : Zoran Kržišnik and how Slovene modern art first penetrated the western art world, Ljubljana : Mednarodni grafični likovni center, 2020.

Dražil, Gregor. Zoran Kržišnik’s International Managerial Activities in the 1950s and Early 1960s. Zbornik Seminara za studije moderne umetnosti Filozofskog fakulteta u Beogradu. 2022.

Obvestila / Novice

Maja Kač, "Da bi pošiljali umetnika na tuj trg, se ni razmišljalo. O tem je govoril samo Zoran Kržišnik.", MMC RTV SLO, 10. 11. 2022, https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/da-bi-posiljali-umetnika-na-tuj-trg-se-ni-razmisljalo-o-tem-je-govoril-samo-zoran-krzisnik/645478

Raziskovalka dr. Katarina Mohar (UIFS ZRC SAZU) je del svojih raziskav o razstavah jugoslovanskih srednjeveških fresk predstavila na mednarodni konferenci Corpus picturarum muralium medii aevi, ki ga je 2. septembra 2022 organiziral Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, https://uifs.zrc-sazu.si/sl/novice/corpus-picturarum-muralium-medii-aevi-0

Veronika Gnezda, Umetniki so nekoč razstavljali v izložbah trgovin, Val 202, 28. 4. 2022, https://val202.rtvslo.si/2022/04/umetniki-so-nekoc-razstavljali-v-izlozbah-trgovin/ 

Objavljen program in knjižica povzetkov mednarodne konference Razstavljanje na Slovenskem II, ki bo 21. in 22. aprila 2022 v Mestnem muzeju Ljubljana (MGML) ter posnetki predavanj.

Več na:

https://www.igorzabel.org/sl/novice/2022/Razstavljanje-na-Slovenskem-II

Odzivi v medijih:

Objavljen program in knjižica povzetkov mednarodne konference Razstavljanje na Slovenskem II, ki bo 21. in 22. aprila 2022 v Mestnem muzeju Ljubljana (MGML).

Več na:

https://www.igorzabel.org/sl/novice/2022/Razstavljanje-na-Slovenskem-II

Objavljen poziv na mednarodno konferenco Razstavljanje na Slovenskem II, ki bo 21. in 22. aprila 2022 v Mestnem muzeju Ljubljana (MGML).

Več na:

https://www.ff.uni-lj.si/obvestila/poziv-za-prispevke-razstavljanje-na-slovenskem-ii-21-22-april-2022

https://www.igorzabel.org/sl/novice/2021/poziv-simpozij

 

Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.