Dnevi ZIFF 2024

Dnevi ZIFF 2024, utrinek. Foto Franci Iskra.

Dnevi ZIFF 2024, utrinek. Foto Franci Iskra.

Tudi letos so v prvem tednu meseca marca na UL FF potekali Dnevi ZIFF, dnevi promocije znanstvenoraziskovalnega dela humanističnih in družboslovnih znanosti UL FF.

Letošnji dnevi so bili posebej slovesni, saj so bili v znamenju 45. obletnice ustanovitve Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete (ZIFF) in 100. obletnice rojstva enega njegovih ustanoviteljev, odličnega umetnostnega zgodovinarja Naceta Šumija.

Dnevi ZIFF so se pričeli 5. marca z okroglo mizo, na kateri so Anja Zalta, Matija Črešnar, Jan Ciglenečki in Žiga Smolič predstavili svoja raziskovalna sodelovanja z egiptovskimi kolegi. Jan Ciglenečki je nato v svojem predavanju orisal dokumentiranje koptske dediščine v Egiptu, ki se mu posveča zadnjih nekaj let, Žiga Smolič pa je predstavil rezultate svoje raziskave o jugoslovanski udeležbi v Unescovi nubijski misiji. Gost večera je bil Milan Kovač, arhitekt, ki je bil eden prvih, ki so se že v šestdesetih letih 20. stoletja posvečali ohranjanju bogate dediščine Starega Egipta.

Odprta je bila tudi manjša priložnostna razstava Jugoslovansko sodelovanje v Unescovi akciji zaščite spomenikov stare Nubije.

Nadaljevali so se Dnevi 6. marca, ko je imel dopoldne Matej Klemenčič javno predavanje Ljubljanska baročna arhitektura – 65 let disertacije Naceta Šumija, v katerem je orisal začetke znanstvene kariere tega pomembnega umetnostnega zgodovinarja in predstavil najnovejša spoznanja o Ljubljani v času baroka.

Zvečer tistega dne se je odvila okrogla miza Vprašanje obzorja – Antična miselna dediščina v sodobni kulturi, etiki in znanosti, na kateri se je Brane Senegačnik pogovarjal s Sonjo Weiss, Deanom Komelom in Francem Zoretom. Krepčilni in opogumljajoči so bili njihovi uvidi v dediščino antike, ki tudi v našem času, ko so obzorja najbolj temačna, ostaja zlato merilo presojanja naših ravnanj.

Na ekskurziji Števniki, smrt v dvoje, božja pot dan zatem, 7. marca, so si člani raziskovalnega programa Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave in njihovi gostje ogledali najprej cisterijanski samostan v Heiligenkreuzu in prav posebej srednjeveški kodeks, v katerem je zapisanih tudi deset slovenskih števnikov. O tem izjemnem spomeniku, različnih jezikoslovnih interpretacijah števnikov in odprtih raziskovalnih vprašanjih je v svojem predavanjem, ki ga je imel v t. i. cesarski dvorani samostana, spregovoril Matej Šekli.

Ekskurzija je vodila še v Mayerling, danes karmeličanski samostan, nekoč pa lovski dvorec habsburškega prestolonaslednika kronskega princa Rudolfa, kjer je tistega ledenomrzlega zimskega jutra 30. januarja 1889 sebi in svoji mladi ljubimki baronici Mary Vetsera storil nesrečni konec.

Zadnji dan Dnevov ZIFF je bil namenjen simpoziju Nazaj v prihodnost, ki so ga organizirali člani raziskovalnega programa Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave pod vodstvom vodje programa Mojce Smolej. Predavanja simpozija so razgrnila široko paleto raziskovalnih zanimanj članov programa in ponudila zanimiva, pomembna, streznitvena in dragocena spoznanja o raznovrstnih, gibkih in prožnih rabah sodobnega slovenskega jezika in poteh k njim.

Simpozij je spremljala razstava, ki je predstavila raziskovalno delo, izzive in spoznanja članov programa.

Dnevi ZIFF so bili sklenjeni s predstavitvijo najodličnejših znanstvenoraziskovalnih dosežkov raziskovalcev UL FF v letih 2022 in 2023, objavljenih tudi v posebnem biltenu Odlična FF.

Prav na koncu Dnevov je slednjič mladi, odlični, večkrat nagrajeni harmonikar Mile Đurđević Žojan, študent UL AG, v navdušenje vseh dal svoj izvrstni koncert sodobne klasične glasbe, napisane prav posebej za harmoniko.

Zadnje novice

Obvestilo o zaprtosti fakultete v času med 1. 5. in 3. 5. 2024

Prvomajski sprevod v Ljubljani leta 1961. Vir: Wikipedia

Gostovanje dr. Gregorja Modra in dr. Bare Kolenc na ameriških univerzah

Dr. Bara Kolenc in dr. Gregor Moder (foto: Ana Kovač in Voranc Vogel)

Brumnovo priznanje za gradiva Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik

Gradiva Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik