Mednarodna delavnica v Egipčanskem muzeju v Kairu Slovenski doprinosi k zaščiti kulturne dediščine v Egiptu in posvet dediščinskih znanstvenikov iz Egipta in Slovenije

Otvoritev razstav v Egipčanskem muzeju z arhitektom Milanom Kovačem in avtorji Abdelrazekom Elnaggarjem, Žigom Smoličem in Janom Ciglenečkim (od leve proti desni)

Otvoritev razstav v Egipčanskem muzeju z arhitektom Milanom Kovačem in avtorji Abdelrazekom Elnaggarjem, Žigom Smoličem in Janom Ciglenečkim (od leve proti desni)

Doc. dr. Jan Ciglenečki (Oddelek za filozofijo) in mladi raziskovalec Žiga Smolič (Oddelek za zgodovino) sta s podporo sklada ISF Filozofske fakultete UL in Programske skupine Slovenska zgodovina 19. decembra 2023 v Egipčanskem muzeju na trgu Tahrir v Kairu organizirala mednarodno delavnico z naslovom Slovenski doprinosi k zaščiti kulturne dediščine v Egiptu / Slovenian Contributions to the Preservation of Egyptian Cultural Heritage. Dogodek se je začel z otvoritvijo dveh začasnih razstav Jugoslovansko sodelovanje v Unescovi akciji reševanja nubijskih spomenikov (1963–1964) in Arhitekt Milan Kovač: pionir dediščinske znanosti v Egiptu (avtorji razstav: Jan Ciglenečki, Žiga Smolič, Miha Pirnat in Abdelrazek Elnaggar; oblikovanje: Urška Savič). 

Častni gost dogodka v Egipčanskem muzeju je bil arhitekt Milan Kovač, ki se je po 35 letih za to priložnost prvič vrnil v Egipt. V predavanju je predstavil svoje pionirske projekte na področju zaščite kulturne dediščine v Egiptu med letoma 1979 in 1988, med katerimi izstopajo predlog podzemnega muzeja za Keopsovo ladjo in mavzoleja kraljevih mumij, izdelava prototipa zaščitne maske za Sfingo, načrt celovite prenove Egipčanskega muzeja, predlog zaščite kraljevih grobnic v Dolini kraljev ter uspešno realiziran projekt zaščite grobnice pisarja Nakhta (TT 52) na območju Sheikh Abd el-Gurne v zahodnih Tebah (današnji Luksor). Ob tej priložnosti mu je generalni direktor Egipčanskega muzeja, dr. Ali Abdelhalim, podelil posebno priznanje za njegove zasluge in doprinos k zaščiti kulturne dediščine v Egiptu. 

Razstavi so finančno omogočili: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Programska skupina Slovenska zgodovina, Science Heritage Lab Ljubljana in Inštitut za študije meništva in kontemplativne znanosti

Naslednji dan, 20. decembra 2023, je v prostorih Akademije za znanstveno raziskovanje in tehnologijo (Academy of Scientific Research and Technology) sledil posvet dediščinskih znanstvenikov iz Egipta in Slovenije z naslovom Sodelovanje na področju dediščinskih znanosti / Cooperation in Heritage Science Research. Na kairski Univerzi Ain Shams se ustanavlja egiptovsko vozlišče raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost, s katerim slovensko vozlišče na pobudo prof. dr. Matije Strliča (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL) in dr. Abdelrazeka Elnaggerja sklepa sporazum o sodelovanju. Udeleženci so predstavili možnosti raziskovalnega in pedagoškega sodelovanja med slovenskimi in egiptovskimi univerzami, med drugim tudi možnosti izmenjav za študente in študentke. Ob odsotnosti izr. prof. dr. Matije Črešnarja (Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete UL) je Filozofsko fakulteto zastopal doc. dr. Jan Ciglenečki.

V sklopu priprave dokumentarnega filma o Milanu Kovaču in njegovih načrtih za zaščito kulturne dediščine v Egiptu so člani skupine nato odpotovali še v Luksor, kjer so si ogledali trenutno stanje zaščitenosti grobnic in templjev pred turistično erozijo na področju Deir el-Medine, Doline kraljev, Deir el-Bahari, Sheikh Abd el-Gurne in Doline kraljic. Poleg zbiranja terenskega gradiva za študije o slovenskih doprinosih na področju zaščite kulturne dediščine v Egiptu so obisk izkoristili tudi za nadaljnjo dokumentacijo koptske meniške dediščine, ki jo člani odprave izvajajo v okviru projekta Ogrožene puščavniške naselbine v sodelovanju med Filozofsko fakulteto UL in Inštitutom za študije meništva in kontemplativne znanosti.

 

Zadnje novice

Obvestilo o zaprtosti fakultete v času med 1. 5. in 3. 5. 2024

Prvomajski sprevod v Ljubljani leta 1961. Vir: Wikipedia

Gostovanje dr. Gregorja Modra in dr. Bare Kolenc na ameriških univerzah

Dr. Bara Kolenc in dr. Gregor Moder (foto: Ana Kovač in Voranc Vogel)

Brumnovo priznanje za gradiva Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik

Gradiva Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik