Projekt Protourbano gradišče Pungrt nad Igom: od 10 hektarjev k 10 mikronom

Utrjene višinske naselbine oz. gradišča igrajo pomembno vlogo v razvoju slovenske arheologije.

Več kot 150 let arheoloških raziskav gradišč je prispevalo številna spoznanja ne le o materialni kulturi v njih živečih skupnosti, obdobjih njihove poselitve in dinamiki poselitvenih vzorcev v prostoru, temveč tudi o razumevanju njihove osrednje vloge v prazgodovinski kulturni krajini. Navkljub temu je še vedno razmeroma malo znanega o prazgodovinskem vsakdanu gradišč, skromno pa je poznana tudi fizična, gospodarska in družbena ureditev prostora v njihovi notranjosti in okolici.

Predlagana raziskava gradišča Pungrt nad Igom predstavlja pomemben korak naprej pri preučevanju gradišč. S pomočjo interdisciplinarne analize prostora, materialne kulture in arheološke stratigrafije na najdišču bomo opazovali posamezne dogodke in ponavljajoče se aktivnosti, kot tudi podrobno sledili razvoju naselbine v razponu več kot tisoč let, od njenih začetkov na prehodu 9. v 8. stol. pr. n. št. do njenega zatona v 2. stol. n. št.

Z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji na gradišču Pungrt je bila raziskana doslej največja zvezna površina (8.500 m2) znotraj kateregakoli gradišča v Sloveniji (Sl. 1 in 2). Dosedanje raziskave kažejo na več faz poselitve, ki sega vse od začetka starejše železne dobe (prehod 9. v 8. stol. pr. n. št.) do rimskega obdobja (2. stol. n. št.). Ortogonalna razporeditev stavb, ulic in poti iz starejše železne dobe sodi med najpomembnejša odkritja na najdišču, saj gre za prvo, z raziskavami potrjeno, protourbano gradišče v Sloveniji. Enako pomembne so tudi na najdišču uporabljene geoarheološke raziskave naselbinske mikro‐stratigrafije, mikro‐odpada in geokemijskega zapisa v arheoloških plasteh, ki odražajo tako enkratne kot ponavljajoče in strukturirane aktivnosti v prostoru. V Sloveniji so tokrat sistematično uporabljene sploh prvič, v predlaganem obsegu pa so redke tudi v širšem evropskem prostoru. Z največjim obsegom izkopavanj, veliko količino arheološkega gradiva iz jasno stratificiranih kontekstov ter uporabo geoarheoloških pristopov k preučevanju naselbinske stratigrafije predstavlja gradišče Pungrt nad Igom izjemno raziskovalno priložnost za naselbinske in kronološke študije železne in zgodnje rimske dobe.

Slika 1. Poselitvena slika Pungrta z okolico in bližnji prikaz gradišča na digitalnem modelu reliefa (desno zgoraj).

Slika 2. Tloris izkopanih arheoloških ostalin s pogledom na stavbe iz starejše železne dobe tik za obzidjem (a) ter prikazi geoarheološkega vzorčenja v tlorisu (b) in preseku (c).

Predlagana raziskava gradišča Pungrt nad Igom predstavlja izjemno in neponovljivo priložnost, da nadgradimo dosedanje razumevanje načina življenja na gradiščih. Največji obseg zvezno in stratigrafsko izkopanih površin, obsežne večmetodne geofizikalne raziskave izkopanih in neizkopanih delov najdišča, sistematičen program integriranega geoarheološkega, arheobotaničnega in arheozoološkega vzorčenja zunanjih in notranjih površin v naselju, velika količina arheološkega gradiva (vključno s keramiko iz prehodnih obdobij) in sodobne analize le‐tega ter večja serija radiokarbonskih datacij vzorcev iz jasno stratificiranih kontekstov so tista izhodišča, zaradi katerih lahko prvič poglobljeno spoznamo prostorsko, gospodarsko in družbeno ureditev v notranjosti katerega izmed gradišč na Slovenskem. Raziskava, ki obeta pomembna dognanja nadregionalnega pomena, ima tri specifične cilje:

1. Gradišče in njegova okolica

Arheološko bogata vendar s sodobnimi prostorskimi pristopi neraziskana širša okolica Pungrta bo v projektu preučena s pomočjo podatkov zračnega laserskega snemanja oz. lidarja in terenskim preverjanjem. V naslednjem koraku bomo z geofizikalnimi raziskavami preverili izbrana področja znotraj gradišča z največjim potencialom za ta tip raziskav. V meritve bodo vključeni tudi prostori v okolici naselbine, na katerih lahko pričakujemo ostaline, kot so območja zunanje poselitve in/ali grobišča.

2. Družbeno‐gospodarska biografija naselja

Namenska strukturiranost površin in objektov odraža specifične tradicije in spremembe v socialno‐ekonomskih aktivnostih in razmerjih znotraj opazovane skupnosti. V predlagani raziskavi bomo zato preučili različne notranje in zunanje površine v naselju, še zlasti tlake v stavbah, ognjišča, večje in manjše poti znotraj naselbine ter obrambni sistem. Ker vsaka dejavnost pušča v naselbinskem prostoru mikro‐stratigrafski, geokemijski in geofizikalni odtis, bomo s pomočjo integriranih geoarheoloških analiz, dopolnjenih z arheobotaničnimi in arheozoološkimi analizami,preučili kontinuiteto in spremembe v strukturirani rabi prostora znotraj posameznih stavb, jih primerjali z aktivnostmi na zunanjih površinah in delih komunikacijskega sistema v naselju ter tako rekonstruirali družbeno‐ekonomsko biografijo naselja skozi različne faze njegovega obstoja.

3. Najdbe, materiali, tehnologije in prakse

V raziskavi bomo ob tipoloških in kronoloških študijah najdb iz jasnih stratigrafskih kontekstov, izvedli tudi več, z naravoslovnimi metodami podprtih tehnoloških analiz izbranih predmetov, vključno s tehnološko obdelavo in petrografsko analizo keramike ter spektroskopsko analizo bronastega

gradiva. Predvidevamo, da nam bodo nadstandardne analize keramike ob določitvi različnih tehnoloških vidikov njihove izdelave v pomoč tudi pri kronološki opredelitvi lončenine iz prehodnih obdobij, spektroskopske analize pa bodo omogočile tudi opazovanje tipov uporabljenih bakrenih zlitin in ugotavljanje provenience surovin. Taksonomske analize živalskih kostnih ostankov bodo nadgrajene z analizami stabilnih izotopov (C, N, S, O, Sr), s pomočjo katerih bomo sledili načinu prehranjevanja živali in njihovemu izvoru, s tem pa tudi živinorejskim praksam prebivalcev Pungrta. Ta, razširjen nabor podatkov bo tako omogočil poglobljen vpogled v raznolike veščine, prakse in znanja prebivalcev gradišča skozi čas.

Končni cilj predlagane raziskave je razumevanje tisočletnega razvoja pungrtskega gradišča, njegove postopne (proto)urbanizacije ter vloge v širšem prostoru. Na podlagi interpretacije arheoloških izkopavanj, serije radiokarbonskih datacij stratificiranih kratkoživih vzorcev in vseh naštetih specialističnih analiz prostora, arheološkega gradiva in naselbinske stratigrafije bo izdelana temeljna študija razvoja gradišča. V njej bomo posebno pozornost namenili prostorski in družbenogospodarski podobi in ureditvi naselbine skozi čas. Medsebojni dinamiki tradicije in sprememb na gradišču bomo sledili v kulturi, arhitekturi, urbanizmu, obrambnem sistemu in strukturirani rabi notranjih in zunanjih prostorov v naselbini. Opravili bomo tudi primerjalno študijo materialne kulture in prostorske organizacije gradišča ter njegove okolice z merodajnimi najdišči prostora med jugovzhodnimi Alpami in Panonijo.

doc. dr. Matija Črešnar, projektni vodja in strokovnjak za arheologijo bronaste in železne dobe, s številnimi izkušnjami pri vodenju raziskav gradišč, kjer je bil poudarek na sodelovanju med različnimi znanostmi in vodja/sodelavec v številnih interdisciplinarnih mednarodnih projektih.

doc. dr. Branko Mušič, strokovnjak za arheološko geofiziko, z izjemnimi izkušnjami na raznolikih kompleksnih arheoloških najdiščih, tudi gradiščih, doma in v tujini.

red. prof. dr. Helena Grčman, strokovnjakinja za pedologijo, z dolgoletnimi izkušnjami na področju pedogeneze tal, pedoloških analiz in njihove interpretacije.

dr. Petra Vojaković, strokovnjakinja za terensko arheologijo ter bronasto in železno dobo, z izkušnjami pri raziskavah in interpretaciji protourbanih najdišč ter vodja raziskav na Pungrtu.

Agni Prijatelj, univ. dipl. arheologinja, doktorska kandidatka Univerze v Durhamu, ki se specializira za geoarheološke raziskave, in sicer mikromorfologijo ter komplementarne geofizikalne ter geokemične analize.

asist. Luka Gruškovnjak, univ. dipl. arheolog, doktorski kandidat Univerze v Ljubljani, ki se specializira na področju arheološke metodologije, geoarheologije ter statističnih in prostorskih (GIS) analiz.

asist. dr. Manca Vinazza, strokovnjakinja za tipološke, tehnološke in petrografske analize keramičnega gradiva ter arheologijo bronaste in železne dobe.

Članki in druge objave (pdf dokumenti):

• Iron Age Danube Magazine_vol2_2022
• Iron Age Danube Magazine_vol1_2021_2
• Mladina_2021_junij_Slapšak
• Mostiscar_2020_oktober
• Mostiscar_2022_maj

Povezave do objav v medijih:

• https://www.dnevnik.si/1042942512/lokalno/ljubljana/bogato-najdisce-na-igu
• http://znanost.sta.si/2809886/z-izkopavanji-na-igu-nova-spoznanja-o-poselitvi-juznega-obrobja-ljubljanskega-barja
• https://drustvo-frangovekar.si/prazgodovinsko-najdisce-pungart-nad-igom/
• https://www.mojaobcina.si/ig/novice/arheoloske-raziskave-na-pungrtu-na-igu.html
• https://www.gov.si/novice/2020-09-11-ministrica-mag-kozlovic-si-je-v-okolici-zapora-na-igu-ogledala-arheoloske-izkopanine/
• https://www.zvkds.si/sl/novice/arheoloske-raziskave-na-pungrtu-na-igu
• https://www.24ur.com/magazin/ne-z-zlickami-z-lopatami-motikami-in-strgulami-odkrivajo-zaklade-preteklosti.html
• https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/velicastnih-12-zgodbe-kulturne-dediscine/603522