Protesti, umetniške prakse in kultura spomina v post-jugoslovanskem kontekstu

Kratek opis

Projekt obravnava vlogo umetniških praks, kulture spomina in protestov v zadnjem obdobju postsocialistične tranzicije v postjugoslovanskem kontekstu.

Če so prvo desetletje tranzicije zaznamovale etnične vojne, je zadnje desetletje zaznamoval vzpon avtoritarnega neoliberalizma in ponovno povečanje družbenih neenakosti. Neoliberalna utopija je bila končana, z njo pa je padel eden paradnih konjev postsocialistične tranzicije, to je vera, da nas tranzicija vodi v t.i. “odprto” in demokratično družbo.

Projekt izhaja iz ključne podmene kritične teorije, ki trdi, da tranzicija ni (bila) ne homogen ne nevtralen proces, temveč jo zaznamuje niz protislovij in celo regresij, ki se v najbolj skrajni točki kažejo kot rehabilitacija lokalnega fašizma.

Raziskovalni fokus temelji na primerih iz Slovenije, obenem pa vključuje analizo nekaterih pomembnih primerov in dogodkov iz ostalih postjugoslovanskih držav.

Projekt naslavlja tri glavne sklope vprašanj:

(1) Kaj so ključne skupne poteze in razlike tranzicije v postjugoslovanskem kontekstu? Kako sta na “stranpoti” tranzicije odgovarjali alternativna politika in umetnost?

(2) Ali in kako so alternativne prakse mobilizirale emancipatorne sledi preteklosti (Jugoslavija, NOB, samoupravljanje), ki gre onkraj nostalgije?

(3) Kdo so bili dejanski agenti demokratizacije, in na katerih mestih in s katerimi zahtevami so protesti uspeli zamajati hegemonsko konstelacijo oblasti?

Cilji

Projekt združuje dva glavna pristopa obstoječe literature o postsocialistični tranziciji, to je, kritične ekonomske analize in kulturne analize, ki često ostajata metodološko-analitično ločena.

Kombinacija teh dveh pristopov je artikulirana na izbrane primere: od protestov in uporov do politične umetnosti in projektov alternativnega spomina.

Pomembna cilja projekta sta zbiranje podatkov in analiza študij primerov s fokusom na demokratični potencial politične umetnosti za demokratično politiko in alternativni spomin, ki presega konservativni revizionizem ali jugonostalgijo.

Vodja

Dr Gal Kirn je zaposlen kot znanstveni sodelavec na FF (Univerzi v Ljubljani), in je zadnjih 10 let delal v nemškem akademskem kontekstu (Institute of Cultural Inquiry - ICI Berlin, Humboldt Univerza, TU Dresden, GWZO Leipzig). Kirn se je v svojem raziskovalnem delu ukvarjal s tematiko tranzicije v socialistični in postsocialistični kontekst, še posebej so ga zanimale spremembe na področjih umetnosti, politike in spomina. Objavil je dve monografiji Partisan Counter-Archive. Retracing the Ruptures of Art and Memory in the Yugoslav People’s Liberation Struggle (De Gruyter, 2020) in Partisan Ruptures. Self-Management, Market Reform and the Spectre of Socialist Yugoslavia (Pluto Press, 2019). V tem raziskovalnem projektu se premika v čas sedanjosti. Je tudi (so)urednik, z Natasho Ginwalo in Niloufar Tajeri, knjige Nights of the Dispossesed. Riots Unbound (Columbia Press, 2021); z Marianom Burchardtom pa je objavil  zbornik Beyond Neoliberalism: Social Analysis after 1989 (Springer/Palgrave, 2017).

Raziskovalci in raziskovalke

Dr Ksenija Vidmar Horvat je redna profesorica sociologije kulture na FF in je vodila  ali sodelovala pri več deset raziskovalnih projektov v okviru ARRS in na evropski ravni. Trenutno je vodja programske skupine “Družbena pogodba v 21.stoletju” (2015-2025). Objavila je številne tekste in izdala vrsto knjig Periferna Evropa: tranzitologija in postkrizni diskurzi v jugovzhodni Evropi (2018), Zamišljena mati: spol in nacionalizem v kulturi 20.stoletja (2013). Prav tako je uredila 9 prevodov teoretskih del v slovenščino.

Dr. Ana Hofman je etnomuzikologinja in antropologinja, zaposlena na Inštitutu za kulturne in spominske študije (ZRC SAZU). Področje njenega raziskovanja je odnos med glasbo, zvokom in politiko v socialističnih in postsocialističnih družbah, s poudarkom na spolu, spominu in aktivizmu. Je avtorica znanstvene monografije Staging Socialist Femininity (2011) ter Glasba, politika, afekt: novo življenje partizanskih pesmi v Sloveniji (2015), ki je bila objavljena v srbščini pri Biblioteki XX vek Novi život partizanskih pesama (2016). Trenutno pripravlja monografijo Socialism, Now! Singing Activism after Yugoslavia (OUP), ki obravnava delovanje aktivističnih zborov na področju nekdanje Jugoslavije v času krize neoliberalizma.

Dr. Mirt Komel Mirt Komel je docent na FDV, filozof in pisatelj, ki je doktoriral iz filozofije (2010), poučuje pa moderno filozofijo in književnost na Oddelku in katedri za kulturologije Fakultete za družbene vede UL. Raziskovalno je zaposlen na Centru za proučevanje kulture in religije na Inštitutu za družbene vede, na Inštitutu za filozofijo Filozofske fakultete UL, in na Mirovnem Inštitutu v Ljubljani. Je avtor številnih znanstvenih monografij: Diskurz in nasilje (2010), Twin Peaks in postmodernizem (2013), Sokratski dotiki (2015) in Giljotina duha (2018).

Dr. Petja Grafenauer je docentka na Katedri za teorijo ALUO. Leta 2010 je doktorirala s temo Vzporedna slikarska linija: slovensko slikarstvo razširjenega statusa vizualnega 1926-2009. Je specialistka za lokalno in regijsko umetnost po Drugi svetovni vojni, predvsem slikarstvo in sodobno umetnost. Od leta 2012 raziskuje tudi preseke ekonomije in umetnosti. Napisala in uredila je več knjig o vizualni umetnosti, mdr. raziskavo obdobja pop arta v Sloveniji Neuvrščeni pop (2017), knjigo besedil Zdenke Badovinac Avtentični interes (2010) in monografijo slikarja Aleksija Kobala (2008). 

Dr. Igor Štiks je profesor na Fakulteti za medije in komunikacije v Beogradu, delal pa je tudi na Univerzi v Edinburghu. Kulturni teoretik, dramaturg in pisatelj, Štiks je ekstenzivno objavljal različne knjige in zbornike, Nations and Citizens in Yugoslavia and the Post-Yugoslav States: One Hundred Years of Citizenship (Bloomsbury, 2015). Skupaj z Jo Shaw je objavil Citizenship after Yugoslavia (Routledge, 2013), s Srećkom Horvatom pa zbornik Welcome to the Desert of Post-Socialism: Radical Politics after Yugoslavia (Verso, 2015). Bil je tudi vodja mednarodnega projekta  "Citizen-Artist: creative citizenship in occupied places. Early Career Leverhulme Trust Fellowship, 2014-2017, University of Edinburgh, Scotland. Prav tako je zaposlen kot gostujoči raziskovalec v programski skupini “Družbena pogodba v 21.stoletju” (FF, Univerza v Ljubljani).

Podporna skupina

Dr. Daša Tepina je sociologinja kulture, asistentka za umetnostno teorijo in raziskovalka na Katedri za teorijo ALUO Univerze v Ljubljani. Njena glavna raziskovalna področja so družbena gibanja, avtonomija, umetnost, skupnosti in utopije. Trenutno sodeluje na raziskovalnem projektu o neuvrščenih, kjer se ukvarja z modeli in praksami kulturnih izmenjav v obdobju hladne vojne.

Karla Tepež je doktorska študentka na Fakulteti za družbene vede UL. Raziskovalno se ukvarja s protestno umetnostjo kot specifično politično prakso in njenimi potenciali za družbeno spremembo. Ima magisterij iz politologije, trenutno pa pripravlja disertacijo o političnih potencialih kolektivnih umetniških praks in njihovih prispevkih k oblikovanju novih načinov (so)bivanja v postjugoslovanskem kontekstu.

Dr. Nina Cvar, asistentka na sociologiji in raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko, je postala nova članica podporne skupine raziskovalnega projekta. Cvar se ukvarja z analizo filma in sodobnih premen oblasti. Leta 2021 je pri založbi Sophia izšla njena knjiga Digitalna podoba in globalni kapitalizem: Tehnologija, politika, upor.

dr Katja Kobolt je komparatiska in raziskovalka znotraj študij kulture. Vse od diplomskega študija primerjalne književnosti in literarne zgodovine ter novinarstva na Univerzi v Ljubljani (1996–2002), meddisciplinarnega doktorskega študija literarnih ved na LMU München (2002-2010) in preko dolgoletnega kuratorskega delovanja svoj raziskovalni interes namenja kritičnemu, predvsem feminističnemu posredovanju v procese spominjanja, zgodovinjenja in institucionalizacije. Posebej jo zanimajo vednostna, kulturnomaterialna ter družbena hegemonizacija institucij umetnosti in kulture predvsem v navezavi na vprašanja medpresečnosti in družbenoreproduktivnega dela. V okviru tega še posebej raziskuje žensko avtorstvo v jugoslovanskem, pojugoslovanskemu ter vzhodnoevropskem prostoru. Kot raziskovalka / štipendistka sklada Marie Skłodowska-Curie na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU dr. Kobolt trenutno raziskuje ilustratorke v založništvu za otroke v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (1945– 1991) ter zanj značilne in spreminjajoče se produkcijske in kulturnopolitične pogoje. Poseben poudarek namenja infrastrukturnim vprašanjem ter koncepcijam otroštva, družine, družbenoreproduktivnega dela, estetske vzgoje in subjektivacije ter njihove družbene umestitve v različnih jugoslovanskih časovnostih in prostorih.

Mednarodni odbor - zunanji partnerji

Jelena Vasiljević je višja znanstvena sodelavka Inštituta za filozofijo in socialno teorijo (Univerza v Beogradu). Njeno ozadje je v politični antropologiji in študiju državljanstva. Pisala je o razpravah o kulturi in državljanstvu, o preoblikovanju državljanstva v postjugoslovanskih državah, o spominski politiki in o medijskih pripovedih med jugoslovanskimi vojnami devetdesetih let. Njeni trenutni raziskovalni interesi so politika solidarnosti, aktivnega državljanstva in družbenih gibanj na Balkanu.

Cecilia Sjöholm je profesorica estetike na univerzi Södertörn. Je doktorica primerjalne književnosti na univerzi v Stockholmu in doktorat iz filozofije na univerzi Radboud na Nizozemskem. Veliko je objavljala o zgodovini estetike. Njene knjige obravnavajo umetnost in grško tragedijo, estetiko in fenomenologijo, v zadnjem času pa jugoslovansko avantgardno umetnost in spomin. Njene pomembnejše knjige Doing Aesthetics with Arendt; How to see Things (Columbia University Press, 2015), Kristeva and the Political (Routledge, 2005).

Florian Bieber  je profesor zgodovine in politike jugovzhodne Evrope ter direktor Centra za študije jugovzhodne Evrope na Univerzi v Gradcu v Avstriji. Študiral je zgodovino in politične vede na Trinity College (ZDA), Univerzi na Dunaju in na Central European Univesity. Med letoma 2001 in 2006 je delal v Beogradu (Srbija) in Sarajevu (Bosna in Hercegovina) za European Centre for Minority Issues. Je avtor številnih zbornikov in člankov ter vodja različnih raziskovalnih projektov.

Sanja Horvatinčić je postdoktorska raziskovalka na Inštitutu za umetnostno zgodovino v Zagrebu na Hrvaškem. Njeno raziskovanje se osredotoča na modernistično spominsko kiparstvo in arhitekturo ter produkcijo zgodovine in kulturnih praks v socialistični Jugoslaviji. Njeno raziskovanje form in potencialov jugoslovanskih spominskih struktur je prežeto s kritičnim in interdisciplinarnim pristopom k dediščini.

Katja Diefenbach je profesorica filozofije kulture na Evropski Univerzi Viadrina Frankfurt. Raziskuje področja politične filozofije, poststrukturalizma, postkolonialnih, marksističnih in feminističih teorij ter tudi teorije umetnosti. Je članica založniške hiše in knjigarne B_Books. Objavila je vrsto člankov, njena zadnja knjga pa je izšla leta 2018 pri založnikih Turia + Kant,  Spekulativer Materialismus. Spinoza in der postmarxistischen Philosophie.

Vsako fazo implementacije projekta sestavljata raziskovalni vidik (branje besedil, analiza primerov, primerjava) ter diseminacijsko-organizacijski vidik (gostovanje/predavanje ali delavnica/konferenca). 

V prvi fazi (meseci 1-10) se konstituira raziskovalna skupina in izvede prvi delovni paket, ki je namenjen evalvaciji literature postsocialistične tranzicije. Osredotočili se bomo na glavne konceptualne pristope na področju postsocialistične tranzicije in (ne)demokratičnih sprememb. Zanimale nas bodo zlasti analize učinkov neoliberalizma in nacionalizma v postjugoslovanskem kontekstu. Krajše referate in kritične povzetke bomo nato reflektirali na prvi delavnici (organizirani na FF), kjer bodo sodelovali raziskovalna skupina ter povabljeni eksperti. Ta delovni paket se dotika makroanalize, ki pa se bo v naslednjih delovnih paketih reflektiral na področjih politike, umetnosti in spomina. Ta faza bo raziskovalni skupini podala nek širši okvir in teoretske leče, skozi katere bomo čitali in intervenirali v naslednje delovne pakete. Rezultati/implementacija: ustanovitveni sestanek; delavnica 1; skupna “knjižnica” (bibliografija); gostujoče predavanje. To fazo koordinira vodja projekta (Kirn).

V drugi fazi (meseci 10-22) se bomo posvetili analizi primerov s področja protestov. Delovni paket Upor: protest, urbane iniciative in vstaje obravnava različne politične proteste in vstaje, ki so se zgodili na področju nekdanje Jugoslavije v zadnjem desetletju. Osrednja analiza bo primer vstaj v Sloveniji v letu 2012/13 in 2020, predstavljene pa bodo tudi druge krajše študije primerov urbanih iniciativ. Zanimalo nas bo kaj so bili razlogi in povodi vstajništva, in na katerih točkah se je vzpostavljal konflikt. Obenem bo ta del projekta ocenil demokratični potencial nove politične subjektivnosti. Implementacija/rezultati: rezultate raziskav bomo predstavili na delavnici 2 (FDV), nekatere primere pa primerjali z eksternimi partnerji (gostovanje v Beogradu). To fazo koordinirajo: Kirn, Štiks, Komel, Grafenauer.

V tretji fazi (meseci 16-28) se bomo lotili delovnega paketa Politična umetnost: umetniške skupine in akcije. Osredotočili se bomo na analizo različnih umetniških kolektivov in del, ki so v zadnjih dveh desetletjih postali bolj politični. Obravnavali bomo odnos med umetnostjo in politiko (umetniški aktivizem, estetika upora) in odgovorili na vprašanje, ali in kako je politizirana umetnost postala agent demokratizacije in nosilec alternativnega spomina? Katere so bile glavne strategije politične umetnosti in ali vse večja kulturalizacija in prepoznavnost politične umetnosti govori o zožitvi postsocialističnega političnega prostora? Rezultati: študije primerov bomo obravnavali na delavnici 3 (ALUO), ter kratkem študijskem obisku na Univerzi Sodertorn. Koordinirajo: Grafenauer, Hofman, Komel.

V četrti fazi (meseci 22-34) se bomo lotili paketa Kulturna politika čustev: onkraj revizionizma in nostalgije. To področje že od samega začetka tranzicije prežemajo radikalna nasprotja, emocije, mobilizacija nacionalizma in nostalgije. Ocenili bomo status in pomembnost čustev na področju politične umetnosti in spomina ter podrobneje analizirali, v kolikšni meri so politične in umetniške iniciative uspele mobilizirati zapuščine iz preteklosti (zlasti partizansko dediščino). Raziskovalna hipoteza predpostavlja, da je novim projektom reaktivacije spomina uspelo preseči (jugo)nostalgijo in revizionizem. Rezultati bodo predstavljeni v delavnici 4 (ZRC SAZU), ter na gostovanju v Zagrebu. Koordinira: Hofman.

Zaključna faza (meseci 32-36) je namenjena urejanju prispevkov za mednarodni zbornik, izvedli bomo zadnjo interno delavnico 5 na FF, ki bo namenjena diskusiji prispelih prispevkov za mednarodni zbornik, ter izvedbi mednarodne konference, ki se bo dotikala vseh delovnih paketov. Na koncu ostane še pisanje končnega in finančnega poročila. Zadnjo fazo koordinirata Kirn in Hofman.

KIRN, Gal

1.“Anti-Totalitarian Monuments in Ljubljana and Brussels” in European Memory in Populism, ur. Kaya Ayhan in Chiara de Cesari. London: Routledge, 2019. London: Routledge, pp. 47-68. ISBN 978-1-138-31811-3. [COBISS.SI-ID 25704963]

2. The Partisan Counter-Archive. Retracing the Ruptures of Art and Memory in the Yugoslav People's Liberation Struggle. Berlin: De Gruyter, 2020.

HOFMAN, Ana

1.Disobedient: activist choirs, radical amateurism and the politics of the past after Yugoslavia, Ethnomusicology,  2020.

2. Glasba, politika, afekt: novo življenje partizanskih pesmi v Sloveniji [Music, Politics, Affect: New Lives of Partisan Songs in Slovenia] (Zbirka Kulturni spomin). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015.

GRAFENAUER, Petja

1. BETZLER, Diana, GRAFENAUER, Petja, LOOTS, Ellen, PROKŮPEK, Marek, MARQUES, Lénia. COVID-19 and the arts and cultural sectors : investigating countries' contextual factors and early policy measures. The international journal of cultural policy, ISSN 1477-2833. [Online ed.], 11. Nov. 2020, str. 1-19. 

2. GRAFENAUER, Petja, TEPINA, Daša. Art, artists, autonomous communities, and rebellion : case of Ljubljana 2020/2021. V: European Avant-Garde : a hundred years later : book of abstracts. [Ljubljana: Slovensko društvo za estetiko. 2021], str. 31. 

KOMEL, Mirt

1. “Splitting Eurobalkanism : Europeanisation of the Balkans, Balkanisation of Europe - a short psychoanalytical observation.” V: ZIMMERMANN, Tanja (ur.), JAKIR, Aleksandar (ur.). Europe and the Balkans : decades of Europeanization?. Würzburg: Königshausen & Neumann. cop. 2015, str. 81-86. 

2. “Mi o volku, Vučko iz Sarajeva.” V: PETROVIĆ, Tanja (ur.), et al. Made in YU 2015. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2016, str. 176-183.

VIDMAR, Ksenija Horvat

1. Evropski spomin in vizualizacija travme : vloga umetniške reprezentacije v medijskem projektu "Begunec_ka sem". V: MATAJC, Vanesa (ur.), VIRANT, Špela (ur.). Migracije = Migrations. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2016, letn. 10, št. 2, str. 13-30, ilustr.; angl. European Memory and Visualizations of Trauma: The Function of Artistic Representation in Media-Project "I am a Refugee", https://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas/issue/view/592/376

2. “Visualisation of the “Balkan road”: Media representations of the refugee crisis at the periphery of Europe”

https://www.uni-flensburg.de/fileadmin/content/seminare/soziologie/dokumente/culture-practice-and-europeanization/cpe-vol.5-no.1-2020/cpe-5-1-pp67-84-vidmar-horvat-2020.pdf?sword_list[]=walk&no_cache=1

ŠTIKS, Igor

1. Štiks, Igor and Krunoslav Stojaković. 2021, The New Balkan Left: Struggles, Successes, Failures, Belgrade: Rosa Luxemburg Stiftung SEE, ISBN 978-86-88745-46-8, https://www.rosalux.rs/en/new-balkan-left

2. “Activist Aesthetics in the Post-Socialist Balkans: Resistance, Rebellion, Emancipation”, Third Text – Critical Perspectives on Contemporary Art and Culture, Vol. 34, No. 4-5, 461-479, 2020. https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/09528822.2020.1834735?journalCode=ctte20 

Konferenco so organizirali Daša Tepina, Petja Grafenauer in Gal Kirn.

plakat

Vabilo na seminar, ki se bo odvil v Atriju ZRC SAZU 8.11. 2023 v sodelovanju s Katjo Kobolt, Galom Kirnom in Suzano Milevsko, APOLOGOSCAPES: (Counter)productivities of apologies in politics, art, and institutional infrastructures – one-day cross-disciplinary seminar.

Vabilo

3. 7.11. vabimo na predstavitveno predavanje dr Giustine Selvelli, ob 16.uri v Modro Sobo.  Vodja raziskovalnega projekta Gal Kirn je namreč skupaj z Giustino Selvelli pridobil dvoletno postdoktorsko štipendijo programa Eutopija, ki jo bo izvajala na oddelku za sociologijo.

Povezava

Katja Kobolt je komparatiska in raziskovalka znotraj študij kulture. Vse od diplomskega študija primerjalne književnosti in literarne zgodovine ter novinarstva na Univerzi v Ljubljani (1996–2002), meddisciplinarnega doktorskega študija literarnih ved na LMU München (2002-2010) in preko dolgoletnega kuratorskega delovanja svoj raziskovalni interes namenja kritičnemu, predvsem feminističnemu posredovanju v procese spominjanja, zgodovinjenja in institucionalizacije. Posebej jo zanimajo vednostna, kulturnomaterialna ter družbena hegemonizacija institucij umetnosti in kulture predvsem v navezavi na vprašanja medpresečnosti in družbenoreproduktivnega dela. V okviru tega še posebej raziskuje žensko avtorstvo v jugoslovanskem, pojugoslovanskemu ter vzhodnoevropskem prostoru. Kot raziskovalka / štipendistka sklada Marie Skłodowska-Curie na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU dr. Kobolt trenutno raziskuje ilustratorke v založništvu za otroke v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (1945– 1991) ter zanj značilne in spreminjajoče se produkcijske in kulturnopolitične pogoje. Poseben poudarek namenja infrastrukturnim vprašanjem ter koncepcijam otroštva, družine, družbenoreproduktivnega dela, estetske vzgoje in subjektivacije ter njihove družbene umestitve v različnih jugoslovanskih časovnostih in prostorih.

Raziskovalni projekt bo v sodelovanju z Univerzo v Leipzigu so-organiziral trodnevno konferenco z naslovom "Comics in communism and beyond: Propaganda and Subversion" med 2.-4.2., ki bo potekala na Zeitgeschichtliches Forum Leipzig. Program se nahaja v priponki, organizatorji konference pa so prof Gal Kirn, Mirt Komel in Tanja Zimmermann.

Več

Esej najdete tukaj.

Dr Daša Tepina, članica našega raziskovalnega projekta je pri založbi Aristej ravno izdala knjigo:  REVOLUCIONARNE UTOPIJE, Anarhizem v praksah in teorijah.

Namen članka je dokumentirati, kontekstualizirati in teoretizirati uporniške akcije, ki so jih umetniki v Sloveniji izvedli v letih 2020-2021, ter jih predstaviti kot nadaljevanje avantgardnih gibanj dvajsetega stoletja. Osredotočamo se na raznolike akcije in proteste, ki jih izvaja močno zavezništvo umetnikov, antikapitalistov, antifašistov, ekoloških gibanj in drugih civilnih struktur, ki se še naprej upirajo zatiralskim avtokratskim oblastem. Ko umetnost postane konfrontacijska, se bori za svojo avtonomijo, njena produkcija pa lahko doseže estetski revolucionarni potencial. Ko torej zahteva nemogoče, se bori za svoj prostor in položaj ter postane življenje samo, postane avantgarda. Zato bi lahko rekli, da politika estetike na nek način proizvaja svojo lastno politiko, predlaga, da politiko preuredi, ponovno konfigurira umetnost kot politično vprašanje ali se uveljavi kot prava politika. 

Članek ima odprt dostop.

V sredo, 2., in v četrtek, 3. novembra 2022 bo na Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede potekal dvodnevni simpozij Nova levica: urbane in ekološke brazde na področju bivše Jugoslavije, ki ga organizirajo doc. dr. Gal Kirn (na FF in FDV), doc. dr. Mirt Komel (FDV) in Karla Tepež (FDV).  

Današnjo ekonomsko, politično in okoljevarstveno krizo lahko resno naslovijo le tiste politične iniciative, ki ciljajo na temeljno družbeno transformacijo. Če se je nova leva politika lovila med posamičnimi borbami (»single-issue«) in porazom socializma, pa so etablirane stranke že desetletja zgolj sledile neoliberalnim trendom. Po koncu neoliberalne utopije in ponavljanjem finančnih kriz sta te procese zaokrožili še koronska epidemija in intenzifikacija militarizacije. Kako na te izzive po propadu socializma, nacionalističnih vojnah in neoliberalni tranziciji odgovarjajo nove leve politike na območju bivše Jugoslavije? Cilj simpozija je tako predstaviti nekatere izkušnje in analize, ki zadevajo – ampak ne samo – politične akterje nove levice, državljanske pa tudi strankarske iniciative. 

V drugem delu simpozija pa si bomo pobližje pogledali nove urbane in ekološke iniciative v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem. Po celotni regiji so se v zadnjih letih okrepile trajnostne okoljevarstvene iniciative, ekološke brazde, ki se zoperstavljajo privatizaciji voda, gradnji hidroelektrarn ter različnim novim rudarskim projektom. Obenem pa se nadaljujejo tudi urbana politična gibanja v regiji, ki se organizirajo proti naraščajoči neoliberalizaciji in komercializaciji mestne infrastrukture ter nedostopnosti socialnih stanovanj in sovražnosti do avtonomnih prostorov. Z našimi udeleženci in udeleženkami ekoloških in urbanih iniciativ se bomo pogovorili o ključnih izzivih organizacije, vsebin in možnosti prihodnjih prebojev, vključno z rizomatskim združevanjem ekoloških in urbanih iniciativ.

Simpozij bo potekal v angleškem jeziku in se odvija s finančno podporo raziskovalnega projekta 'Protesti, umetniške prakse in kultura spomina v postjugoslovanskem kontekstu' (ARRS, J6-3144) in v sodelovanju s programsko skupino 'Družbena pogodba v 21. stoletju' (P6-0400).  

• Letak
• Plakat

15. in 16.9. se bo odvil dvodnevni simpozij "Spominska kultura v gibanju: od postjugoslovasnkega konteksta do konceptualnih problemov". Simpozij organizirata Gal Kirn in Ana Hofman, v sodelovanju s švedskimi partnerji iz Univerze Sodertorn. Prvi dan se bo zgodil na ZRC SAZU, drugi dan pa na FF. Dogodek je financiran s strani  raziskovalnih projektov »Protesti, umetniške prakse in kultura spomina v postjugoslovanskem kontekstu« (ARRS J6-3144) ter »Distrusting Monuments. Art and War in the Former Yugoslavia« (21-PR2-0015). Za program, povzetke in biografije glej brošuro in letak.

• Brošura
• Letak s programom
• Plakat

Nekaj utrinkov iz intenzivnih diskusij simpozija, ZRC SAZU in Filozofska fakulteta

Povezava na intervju.

Dr Gal Kirn je dobil naziv/habilitacijo docenta na področju sociologije kulture. 19.4. je uspešno izvedel preskusno predavanje "Spominske študije: od kritike globalizacije do globalizacije spomina".

Povezava na intervju.

V času pandemije in 14. vlade Republike Slovenije so nekateri umetniki vzpostavili fluidno gibanje, ki kritizira razmere v kulturnem in drugih delih družbe. Nekateri umetniki so od redne produkcije v okvirih sveta umetnosti prestopili v širši družbeni prostor.

Prispevek na primerih del Non-Grupe v obdobju 2020/21 in njenih umetnikov

pred tem obdobjem predstavi posledice dela umetnika, ko ta izstopi iz zavetja svobode sistema umetnosti (Belting) v odprto družbeno polje. Najpomembnejši je prehod v samoorganizacijo in kolektivizem, saj se s tem spremenijo delovni pogoji, načini produkcije, delno prezentacije del, četudi ostaja soroden kanonizirani umetnosti v javnem prostoru. Spremenita se tako sporočilnost del (Raicovich) in z njo formalna raven, kot tudi recepcija del, hkrati pa se njihova artivistična (Milohnič) izraznost z neverjetno hitrostjo vključuje v svet umetnosti.

Povezava do povzetkov referatov.

Program

Povzetki

Gal Kirn s pričujočo knjigo intervenira v polje, ki prelamlja z revizionističnimi branji nedavne in polpretekle zgodovine, ki so NOB zreducirali na nostalgijo oziroma na demonizacijo preteklosti. Gre za zavestno in kritično »zbiranje« materiala, povezanega z dogodki, epizodami, deli in postopki iz preteklosti, v katerih avtor prepoznava potencial izgubljene (pozabljene) prihodnosti – t. i. partizanski presežek. Metoda, ki jo ob tem predlaga, namreč ustvarjanje protiarhivov, je fleksibilna in je primerna za uporabo ne samo v primeru »izgubljenih« arhivov Jugoslavije, temveč pri vseh arhivih, ki danes zahtevajo prevrednotenje in rekonstrukcijo. Knjiga vsebuje obsežen izbor im interpretacijo partizanskih umetniških del in političnih momentov, ki formalizirajo revolucionarno časovnost, in ki so se po svoje nadaljevala v socialističnem, ter zamrznila v postsocialističnem kontekstu.

Za podrobnosti in spletno naročilo glej tukaj.

Gostujoča prispevka/predavanja prof Igorja Štiksa in dr Gala Kirn na simpoziju, ki je obravnaval knjigo Todorja Kuljića Manifest sećanja levice, 24.2. 2022, Univerza V Beogradu.

Vodja projekta Gal Kirn je objavil članek, ki obravnava jugoslovansko filmsko dediščino s perspektive spomina in politične zgodovine. začenja z rekonstrukcijo antifašizma iz postjugoslovanskega konteksta. Avtorja zanima, kako je Žilnikov film Ustanak u Jazku interveniral v jugoslovanskem filmskem kontekstu velikih spektaklov in se posvetil etnografskemu pogledu na partizanski upor od spodaj. Avtor zagovarja tezo, da je tovrstni postopek še kako aktualen danes v času postsocializma. Članek ima odprt dostop na tej povezavi.

Dr. Petja Grafenauer in dr. Daša Tepina, članici raziskovalne skupine, bosta v petek, 26. 11. 2021, izvedli predavanje "Protests in Slovenia 2020/2021: Art and Struggle for Autonomy" na konferenci na The Ural branch of the Russian Academy of Painting, Sculpture and Architecture of Ilya Glazunov (Perm, Rusija).

Vodja projekta dr. Gal Kirn bo imel v slopu širše teme projekta vabljeno predavanje z naslovom »Filmski protiarhiv: emancipiranje jugoslovanskega antifašističnega spomina danes«. Predavanje se bo zgodilo v okviru mednarodne delavnice »Transgenerational corpographies of memory« na Univerzi v Potsdamu. 

Predavanje raziskovalk skupine Petje Grafenauer in Daše Tepine "Disharmony as a creative force: autonomous zones, art and rebellion in Ljubljana 2020/21" at BARTF 2021 Umetnost in kultura danes), Niš, 8.-9.10. 2021.

Kratko poročilo ustanovitvenega sestanka, 26.10. 2021

Prvi sestanek je bil časom primeren, hibriden, se pravi, smo ga izvedli delno v živo, delno preko spleta. Naša raziskovalna skupina se je s tem datumom tudi uradno potrdila v naslednji sestavi: vodja projekta dr. Gal Kirn ter raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo: profesorica Ksenija Vidmar-Horvat, profesor Igor Štiks (oba FF), docent Mirt Komel (FDV), docentka Petja Grafenauer (ALUO) ter dr. Ana Hofman (ZRC SAZU). Skupina je potrdila vsebino spletne strani ter se tako formalno zavezala k vsebinam, fazam in ciljem, ki jih bomo skupaj izvajali v naslednjih treh letih (2021-24).

Prvi skupen dogodek bomo organizirali v aprilu 2022 na interni delavnici, ki se bo odvila na FF in bo namenjena pregledu in diskusiji nedavne literature o postsocialistični tranziciji, ki nam bo dala skupen okvir za nadaljnje delo. Na delavnico bodo povabljeni člani raziskovalne skupine, podporna skupina in še nekaj ekspertov ter ekspertinj s tega področja. Prav tako smo že spregovorili o prvem večjem javnem dogodku konec oktobra 2022, ko bo skupina pripravila delavnico in javno diskusijo, ki se tiče političnega aspekta (delovni paket 2), to je, nedavnih protestov in vstaj v regiji.

Vodja raziskovalne skupine je poročal o bodoči širitvi ter mednarodnemu mreženju projekta z zunanjimi partnerji, zlasti z Univerzo Soedertoern na Švedskem (raziskovalno sodelovanje s profesorico Cecilio Sjoholm, 2022-25), s katero izvajali nekatere delavnice ter študijske izmenjave.