Sociolingvistična variantnost govorjene slovenščine na primeru mobilnih govorcev: Viri, metode in analiza

Namen projekta je raziskava avtentične jezikovne prakse in znotrajjezikovne variantnosti pri geografsko mobilnih govorcih, ob tem pa proučevanje relevantnih socialnopsiholoških in družbenih vprašanj. Predmet analize je jezikovni repertoar šestih informantov iz dveh različnih regij, ki se dnevno vozijo na delo v Ljubljano in pri tem uporabljajo različne strategije govornega obnašanja v komunikaciji z govorci drugih varietet slovenščine. Informanti so odrasle osebe iz dveh različnih regij in narečnih skupin, dolenjske in štajerske, natančneje iz Ribnice in Maribora z okolico.

Na podlagi izsledkov doktorske raziskave, ki je predstavljena v monografiji Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano in v kateri je z metodološkimi pristopi variantnostne sociolingvistike proučevala geografsko mobilne govorce z Idrijskega, raziskovalka nadaljuje s proučevanjem jezikovnih strategij v medvarietetnih stikih v slovenski prestolnici. Metodološko kvantitativno analizo jezikovne variantnosti povezuje s kvalitativnimi podatki iz sociolingvističnih intervjujev o samooceni lastnega jezikovnega obnašanja, jezikovnih stališčih, povezavi med jezikom in identiteto ter izkušnjah z jezikovno rabo. Da bi preverila, kako je govor informantov sprejet v različnih okoljih, in primerjala samopercepcijo informantov s percepcijami drugih, opravlja tudi intervjuje z znanci informantov iz lokalnega in ljubljanskega okolja.

V variantnostni študiji opazuje, katere fonološke oz. morfološke variable so najprej podvržene spremembam in katere ostajajo nespremenjene najdlje in zakaj, posebno pozornost posveča variantnosti pri posameznih govorcih in razlikam med njimi ter morebitnim stabilnejšim vmesnim varietetam. V povezavi s kvalitativnimi podatki iz intervjujev in etnografskimi opažanji odkriva dejavnike, ki vplivajo na (ne)prilagajanje informantov, in ugotavlja, kako pomembni so pri tem izvor, spol, poklic, družbena mreža, osebnostne značilnosti, dolžina obdobja dela v Ljubljani, osebne izkušnje z jezikovno rabo in stališča do različnih varietet slovenščine. Poleg tega je pozorna na stereotipne narečne značilnosti ter na status in prestiž različnih narečij v lokalnem in ljubljanskem okolju. Ugotavlja (ne)skladnost med lastno oceno govora posameznega informanta in ugotovitvami na podlagi analize posnetkov.

Primerjava informantov iz treh različnih regij (Ribnica in Maribor iz predlagane študije ter Idrija iz doktorske raziskave) z narečji, ki so bila v različni meri in na različne načine udeležena v standardizaciji slovenščine, bo pokazala možne razlike v vzorcih prilagajanja govorcev različnih narečij in v njihovih odgovorih iz intervjujev, kar bo prispevalo k boljšemu razumevanju kompleksnih mednarečnih oz. medvarietetnih razmerij v slovenskem jezikovnem prostoru.

Izvajalec projekta

Maja Bitenc je raziskovalka in docentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med študijem slovenščine in angleščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je en semester preživela na Univerzi v Tübingenu. Njeno slovenistično diplomsko delo o slovenščini v Nemčiji je bilo nagrajeno s Prešernovo nagrado Filozofske fakultete in nagrado Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po delovnih izkušnjah v medijih in šolstvu se je kot mlada raziskovalka posvetila sociolingvistiki in prejela priznanje Filozofske fakultete za najboljšo doktorsko disertacijo. Z raziskavami raznolikosti govorjene slovenščine, jezikovnih stališč ter povezave med jezikom in identiteto nadaljuje v okviru podoktorskega projekta.

Ker je raziskovalka zaposlena za polovični delovni čas, projekt traja štiri leta in so delovne naloge razporejene v skladu s tem; faze so deloma prekrivne. 

Faza 1: Študij relevantne literature: poglobljen študij narečij, relevantnih raziskav in kvalitativnih metod za analizo polstrukturiranih intervjujev (meseca 1–2)

Faza 2: Zbiranje gradiva: izbira informantov, organizacija snemanja spontanega govora in izvedba polstrukturiranih intervjujev (meseci 3–8)

Faza 3: Analiza in interpretacija gradiva za variantnostno študijo: pregled posnetkov, izbira izsekov za analizo glede na različne kriterije, definiranje domen, transkribiranje posnetkov, določanje variabel, distribucijska analiza variabel glede na posamezne informante in domene, predstavitev rezultatov v tabelah in na grafih (meseci 9–32) 

Faza 4: Analiza in interpretacija intervjujev: transkribiranje intervjujev, analiza relevantnih socialnopsiholoških tem; vrednotenje in predstavitev rezultatov (meseci 25–44)   

Faza 5: Diseminacija rezultatov: predstavitev rezultatov na mednarodnih konferencah in objava članka v reviji s faktorjem vpliva, predstavitev rezultatov in ozaveščanje v regijah, vključenih v raziskavo (meseci 33–48)
 

Bibliografija - povezava do baze SICRIS