Naslovnica

Zgodovina slovenskega literarnega prevoda

 

Zgodovina slovenskega literarnega prevoda

Članica UL, ki izvaja projekt

UL Filozofska fakulteta

Šifra projekta

J6-2584

Obdobje trajanja projekta

1. 9. 2020 - 31. 08. 2023

Letni obseg

1,66 FTE

Vodja projekta

Nike Kocijančič Pokorn

Veda in področje

Humanistične vede / Literarne vede

Sodelujoče raziskovalne organizacije

ZRC SAZU

UM FF

Namen projekta Zgodovina slovenskega literarnega prevoda (ZgoSLiP) je osvetliti vlogo slovenskih literarnih prevajalcev in prevoda v razvoju slovenske literature, v razvoju in standardizaciji slovenskega jezika in v narodotvornih procesih, ki so vodili k izoblikovanju »zamišljene skupnosti« Slovencev. Projekt torej želi prispevati k vidnosti literarnih prevajalcev, zarisati prevodne in kulturne povezave med slovensko kulturo in tujimi kulturami, poudariti vpliv prevoda na razvoj slovenske literature, jezika in kulture ter razkriti pomembno vlogo prevoda v slovenskem narodotvornem procesu. Projekt bo tudi dodatno osvetlil izbrana zgodovinska obdobja, ki so bila podvržena prevodni cenzuri in ki so se oblikovala s pomočjo prevodno posredovanih novih literarnih vzorcev, in bo na ta način tudi prispeval k poglobljenemu razumevanju različnih zgodovinskih pojavov. Čeprav si projekt zadaja za nalogo, da oblikuje nacionalno zgodovino literarnega prevajanja, ne želi s tem prispevati k nacionalističnim težnjam, ki izhajajo iz romantične identifikacije jezika z narodom. Nasprotno, s projektom skušamo pokazati, do kolikšne mere je vsaka konstrukcija nacionalnosti oz. vsak poskus zamišljanja nacije rezultat kompleksnega dialoga z drugimi kulturnimi okolji in da nanj nujno vplivajo različni tuji in hibridni elementi.

V projektu ZgoSLiP združujejo moči raziskovalci z različnih področij, kot so prevodoslovje, primerjalna literatura, slovenistika, knjigarstvo, in zato pristaja na določeno mero eklektičnosti v metodoloških pristopih. Vseeno pa bo osnovna in splošna usmeritev projekta umeščena v konceptualni okvir, ki se je izoblikoval v tako imenovanem kulturnem in sociološkem obratu v prevodoslovju. To pomeni, da se bo raziskava, na eni strani, povezala z načeli, ki so jih zagovarjali teoretiki, ki so pripadali t.i. kulturnemu obratu v prevodoslovju, in se bo posvečala takšnim dejavnikom, kot so družbena moč, politični in ideološki cilji in nacionalni in ekonomski interesi, ki se izražajo v prevodu, na drugi strani pa se bo tudi navezala na razmišljanja raziskovalcev, ki se uvrščajo v sociologijo prevoda in se v svojih raziskavah osredotočajo na akterje, ki so udeleženi v prevodni proces, in na ta način tudi razkrivajo kulturnospecifični vrednostni sistem in ideologijo, ki vplivata na dejanja teh akterjev.

Projekt se bo osredotočil na literarni prevod, ki ga razumemo kot tista besedila, ki so podvržena literarnim postopkom prevajanja in ki so predstavljena in sprejeta kot literarni prevodi ali literarna dela v slovenskih kulturi. To pomeni, da bo projekt obravnaval tudi prevode pomembnih verskih besedil (npr. protestantske prevode Svetega pisma) in teoretičnih, filozofskih besedil (npr. Platonove prevode). Pri izboru se ne bomo omejevali glede na direkcionalnost in bomo obravnavali tudi prevode slovenskih literarnih besedil v tuje jezike, prav tako bomo obravnavali tudi prevode, ki niso nastali na območju, ki ga tradicionalno poseljujejo slovensko govoreči prebivalci, temveč tudi literarne prevode, ki so nastali v slovenskih diasporah (npr. v ZDA).

Najpomembnejši rezultat raziskave ZgoSLiP bo izdelava monografije Zgodovina slovenskega literarnega prevoda in spletna stran ZgoSLiP, na kateri bo dostopen podporni material k monografiji: tj., bibliografija slovenskih literarnih prevodov, predstavitev pomembnejših akterjev na polju slovenskega literarnega prevoda (npr. prevajalcev, urednikov, založnikov, založb), časovnica, na kateri bodo označeni pomembnejši datumi v zgodovini slovenskega literarnega prevoda in antologija z digitaliziranimi viri (npr. prevodi, slikovnimi predstavitvami rokopisov, parateksti (uvodi, kritikami, intervjuji)), na katere se bodo sklicevala posamezna poglavja v monografiji ZgoSLiP.

Vodja projekta

Nike K. Pokorn je redna profesorica na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na področju prevodoslovja se ukvarja s teorijo prevajanja, vplivi ideologije na prevod ter prevajanjem in tolmačenjem za skupnost. Objavila je več monografij in člankov, med njimi Misliti prevod: izbrana besedila iz teorije prevajanja od Cicerona do Derridaja (Študentska založba, 2003), monografijo Challenging the Traditional Axioms (Benjamins, 2005), ki se posveča prevajanju literarnih besedil v nematerni jezik, in Post-socialist translation practices (Benjamins, 2012), ki proučuje prevajanje otroške in mladinske literature v socialističnem obdobju v Jugoslaviji. Leta 2020 je skupaj s Kaiso Koskinen uredila The Routledge Handbook of Translation and Ethics.
Sicris

Namestnica vodje projekta

Agnes Pisanski Peterlin je redna profesorica za prevodoslovje na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s primerjavo kulturnih tradicij in diskurznih konvencij v angleškem in slovenskem jeziku in proučuje, kako se medkulturne razlike odražajo v prevodih. Objavila je tudi več raziskav, ki se osredotočajo na akademski diskurz, mednarodno angleščino, samoprevajanje in metabesedilnost. Bila je vodja dveh bilateralnih projektov z ZDA na temo uporabe digitalnih orodij pri razvoju akademske pismenosti.
Sicris

Raziskovalci

  • Kozma Ahačič je znanstveni svetnik na ZRC SAZU, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in raziskovalec v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zgodovino jezikoslovja, zgodovino jezikovne rabe in zgodovino prevajanja v prvih stoletjih slovenskega knjižnega jezika. Je urednik portalov Fran ter Slovenske slovnice in pravopisi, sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, pisec sodobnih šolskih slovnic in urednik revije Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies. Vodil je več projektov, izdal več znanstvenih monografij ter za svoje delo prejel več nagrad.
    Sicris
  • Andrej Blatnik je izredni profesor knjigarstva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Proučuje knjižne študije in ustvarja knjižne vsebine. V Sloveniji je izdal štiri romane, šest zbirk kratkih zgodb ter šest znanstvenih in strokovnih monografij, ki izhajajo tudi v prevodih, doslej v več kot 30 samostojnih knjižnih izdajah. Njegove zgodbe so uvrščene v vrsto antologij, med drugim v Best European Writing 2010 in Short: Five Centuries of Short Short Stories. Od 1991 do 2009 je bil zaposlen kot urednik izvirnega in prevedenega leposlovja pri Cankarjevi založbi. Za svoje književno delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada.
    Sicris
  • Robert Grošelj je docent za prevodoslovje na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z jezikoslovnimi vidiki prevajanja in slovenskimi prevodi v zgodovinski perspektivi; njegovo raziskovanje sega tudi na področji kontrastivnega jezikoslovja (predvsem slovensko-slovanskega in slovensko-italijanskega) in primerjalne slovnice slovanskih jezikov. Je avtor več znanstvenih prispevkov in (so)avtor dveh monografij Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih (2011), Lipalja vas in njena slovenska govorica (soavtor; 2016). S svojimi prispevki se redno udeležuje mednarodnih srečanj in predava na tujih univerzah (Trst, Videm, Lizbona, Lodž, Toronto).
    Sicris
  • Melita Koletnik je prevajalka, doktorica znanosti in lektorica za predmetno področje prevajalstvo in tolmačenje na Oddelku za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno se posveča predvsem poučevanju tujega jezika in razvijanju prevajalske kompetence bodočih prevajalcev in tolmačev, ter proučevanju odnosa med prevajanjem in drugimi dvo- in več- in raznojezičnimi praksami, o katerih je napisala vrsto prispevkov, organizirala konferenco in souredila monografijo. Je prejemnica Fulbrigtove štipendije (2015) in štipendije Go Styria (2018) Univerze v Gradcu v Avstriji.
    Sicris
  • Miha Kovač je redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svoji uredniško-založniški karieri je bil odgovorni urednik Mladine, odgovorni urednik slovenske izdaje revije National Geographic, urednik in vodja splošnega založništva DZS ter glavni urednik založbe Mladinska knjiga. Je avtor več doma in v tujini objavljenih člankov in knjig o založništvu. 
    Sicris
  • Domen Krvina je znanstveni sodelavec na ZRC SAZU, Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Raziskovalno se ob leksikologiji in leksikografiji ukvarja predvsem s skladnjo in aspektologijo (leta 2018 je izšla njegova monografija Glagolski vid v sodobni slovenščini. Besedotvorje in pomen). Sodeloval je pri zaključni fazi Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika (SNB) in izdelavi Slovarja slovenskega knjižnega jezika, druge, dopolnjene in deloma prenovljene izdaje (SSKJ2) Je sodelavec pri eSSKJ – Slovarju slovenskega knjižnega jezika in urednik Sprotnega slovarja slovenskega jezika.
    Sicris
  • Tamara Mikolič Južnič je docentka na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se med drugim posveča splošnim prevodnim tokovom med perifernimi jeziki in vplivom položaja jezika v svetovnem prevodnem sistemu na makro- in mikroravni prevajanja, zlasti v knjigi Center in periferija. Razmerja moči v svetu prevajanja (Zlatnar Moe, Žigon, Mikolič Južnič 2015) in njeni angleški prenovljeni izdaji Center and Periphery. Power Relations in the World of Translation (Zlatnar Moe, Žigon, Mikolič Južnič 2019). Posebej sledi  prevajalskim tokovom med slovenščino in italijanščino.
    Sicris
  • Damjan Popič je docent na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se zlasti s tehničnimi in računalniškimi vidiki jezika, prevajanja in jezikoslovja, zlasti s korpusnim jezikoslovjem in pripravo jezikovnotehnoloških virov. Zanimajo ga nove smernice na področju digitalne humanistike in umeščanje njenih vsebin v nove medije.
    Sicris
  • Tone Smolej je redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskuje slovensko-francoske literarne odnose, imagologijo, tematologijo in zgodovino primerjalne književnosti. Med drugim je uredil priročnika Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnosti: Imagološko berilo (2002) in Tematologija. Izbrana poglavja (2007) ter štiri zbornike Društva slovenskih književnih prevajalcev. Pri založbi ZRC SAZU so izšle tudi tri njegove monografije, med njimi leta 2007 Slovenska recepcija Emila Zolaja (1880−1945), leta 2008 pa Iz francoskega poslovenjeno. Prispevki za zgodovino slovenskega literarnega prevoda.
    Sicris
  • Vid Snoj je redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s proučevanjem literature ter njenega razmerja do filozofije, religije in umetnosti. Prevaja literarna, literarnovedna, filozofska in teološka dela. V zadnjem času je v soavtorstvu z Jožefom Muhovičem izdal knjigo Diafanije. Pogovori o likovni in literarni umetnosti (2020) in prevod celotnega pesniškega opusa Paula Celana v dveh knjigah (2019, 2020).
    Sicris
  • Zarja Vršič je doktorska študentka in mlada raziskovalka, zaposlena na Oddelku za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskuje prevajanje med različnimi umetnostnimi govoricami v povezavi s francoskim novim romanom. Njeni prispevki s področja umetnosti in literature 20. stoletja so bili objavljeni v revijah Primerjalna književnost in KUD Logos. Za svojo magistrsko delo o vplivu Giacomettijevega kiparstva na pesništvo Jacquesa Dupina je leta 2019 prejela dekanovo nagrado.
    Sicris
  • Simon Zupan je docent na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki se raziskovalno posveča stilistiki in recepciji književnega prevoda. V svojih prispevkih obravnava predvsem slogovne značilnosti slovenskih prevodov ameriške proze (Poe, Hemingway) in kritiške odzive na njihova dela v slovenskem literarnem sistemu. Bil je Fulbrightov štipendist ter gostujoči predavatelj na Poljskem in v Avstriji.
    Sicris
  • Jerneja Umer Kljun je asistentka in lektorica za italijanski jezik na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se posveča jezikovnemu stiku med italijanščino in slovenščino na dvo- in večjezičnih območjih, na prevodoslovnem področju pa se med drugim zanima za prevajanje starejših italijanskih humanističnih in umetnostnih besedil. Kot prevajalka sodeluje tudi pri projektu valorizacije kulturne dediščine Giuseppeja Tartinija, v okviru katerega je med drugim prevedla zbirko skladateljevih pisem.
    Sicris

Podporna skupina

Mednarodni znanstveni odbor:

  • Kaisa Koskinen je članica Finske akademije znanosti in predstojnica Oddelka za jezike na Univerzi v Tampere. Je vodilna raziskovalka na področju sociološko usmerjenih raziskav v prevodoslovju. Področja njenega raziskovanja obsegajo prevajanje za institucije, čustveni afekt in prevajanje, uporabljivost prevodov, literarne prevode in študije mest kot prevodnih prostorov. Je avtorica več monografij, med njimi: Beyond Ambivalence: Postmodernity and the Ethics of Translation (Acta Universitatis Tamperensis 2000), Translating Institutions: An Ethnographic Study of EU Translation (St Jerome, Routledge 2008) in Translation and Affect: Essays on Sticky Affects and Translational Affective Labour (Benjamins 2020). Je tudi soavtorica s Tytti Suojanen in Tiino Tuominen monografije User-centred translation (Routledge 2014), sourednica (z Lievenom d'Hulstom) zbornika Translating in Town: Local Translation Policies During the European 19th Century (Bloomsbury 2020) in sourednica (skupaj z Nike K. Pokorn) The Routledge Handbook of Translation and Ethics (2020).
  • Outi Paloposki je redna profesorica na Oddelku za jezikoslovje in prevodoslovje na Univerzi v Turkuju. Proučuje prevajalsko delovalnost, ponovne prevode in jezikovne profile in vlogo prevodov v razvoju kulturnega prostora na Finskem konec 19. in na začetku 20. stoletja. Bila je ena izmed urednic priznane finske nacionalne zgodovine literarnega prevajanja (Suomennoskirjallisuuden historia I–II), ki jo je izdala Finska literarna združba leta 2007, in monografije, ki je bila izdana 2013, ki se je posvečala neliterarnemu prevajanju na Finskem (Suomennetun tietokirjallisuuden historia). Velja za eno vodilnih raziskovalk na področju zgodovine prevajanja.

Obdobje zaposlitve na projektu

Raziskovalec

Zaposlitev na projektu

Nike K. Pokorn

2020–

Agnes Pisanski Peterlin

2020–

Kozma Ahačič 2020–

Andrej Blatnik

2020–

Robert Grošelj

2020–

Melita Koletnik

2020–

Miha Kovač

2020–

Domen Krvina

2020–2021

Tamara Mikolič Južnič

2020–

Damjan Popič

2020–

Tone Smolej

2020–

Vid Snoj

2020–

Zarja Vršič

2020–

Simon Zupan

2020–

Jerneja Umer Kljun

2021–

 

Ime mejnika

Predvideni datum (projektni mesec)

Uvodni sestanek

2

Projektna stran vzpostavljena na internetu

3

Pregled obstoječih nacionalnih zgodovin literarnega prevajanja in zgodovinskih raziskav slovenskega literarnega prevajanja 

8

Opredelitev metodološkega in konceptualnega okvira novih raziskav

8

Periodizacija, uporabljena v okviru projekta ZgoSLiP, in izbor poglavij za monografijo in spletno mesto

10

Sestanek konzorcija 2

12

Diseminacijski dogodek 1

12

Sestanek konzorcija 3

24

Diseminacijski dogodek 2

24

Sestanek konzorcija 4

35

Diseminacijski dogodek 3

35

Prispevki projektnih partnerjev za monografijo ZgoSLiP in spletno stran ZgoSLiP

35

 

Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.

Prvi diseminacijski dogodek projekta ZgoSLiP
Okrogla miza Vpliv literarnega prevoda na razvoj in oblikovanje slovenske kulture in jezika je v okviru projekta Zgodovina slovenskega literarnega prevoda potekala v torek, 28. septembra 2021. O literarnem prevodu skozi zgodovino in njegovi vplivni vlogi pri razvoju slovenske literature, v razvoju in standardizaciji slovenskega jezika in v narodotvornih procesih so pred mednarodnim dnevom prevajalcev razpravljali:
– Urška Černe, književna prevajalka in kulturna menedžerka,
– Andrej Ilc, urednik za otroško in mladinsko literaturo pri založbi Mladinska knjiga,
– Nike K. Pokorn, prevodoslovka in vodja projekta ZgoSLiP,
– Amalija Maček, književna prevajalka in prevodoslovka,
– Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev.

Drugi diseminacijski dogodek projekta ZgoSLiP
Člani konzorcija ZgoSLiP so s svojim plakatom sodelovali pri razstavi Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ob 25-letnici oddelka. Otvoritev razstave je bila v ponedeljek, 17. 10. 2022, ob 11.30 v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani.

Konferenca
Slovenski prevodni dialogi s tujino: Zgodovina slovenskega literarnega prevoda 27. 6. 2023 - 28. 6. 2023
Dopoldne: Prešernova dvorana ZRC SAZU, Novi trg 4, Ljubljana Popoldne Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana

Konferenca Slovenski prevodni dialogi s tujino: Zgodovina slovenskega literarnega prevoda

Program konference

Vabimo vas na konferenco, ki bo potekala 27. in 28. junija v prostorih ZRC SAZU in bo posvečena izdaji monografije Zgodovina slovenskega literarnega prevoda. Monografija (izd. Cankarjeva založba in Znanstvena založba FF UL) povzema raziskave 64 avtorjev (od tega jih je 35 s Filozofske fakultete, in sicer z 10 različnih oddelkov) in v dveh zvezkih osvetljuje vlogo prevoda v razvoju slovenske literature, jezika in kulture, proučuje povezave med slovensko kulturo in tujimi kulturami ter tako prispeva k vidnosti in prepoznavnosti literarnih prevajalcev. Monografija predstavlja rezultate večletnega raziskovanja največjih slovenskih in zamejskih strokovnjakov na področju prevodoslovja, literature, literarne zgodovine, založniških ved in zgodovine prevajanja religioznih besedil na Slovenskem. Je prvo tako obsežno in pregledno delo v slovenskem prostoru, ki osvetljuje pomen literarnega prevoda na razvoj slovenske kulture in slovenske identitete in obenem prikaže pomemben prispevek literarnih prevajalcev k razvoju in odprtosti slovenske družbe. Na konferenci bo aktivno sodelovalo 40 avtorjev poglavij, ki bodo s samostojnimi referati ali v okviru okroglih miz spregovorili o tematiki, ki so jo predstavili v svojih poglavjih. 

The aim of the project The History of Slovene Literary Translation (HiSLiT) is to highlight the role of Slovene literary translators and translation in the development and standardization of the Slovene language, their role in the development of Slovene literature, and finally also in the nation-building enterprise and the creation of the “imagined community” of Slovenes.

The objective of the project is to give visibility to translators, to map translation and cultural flows between Slovene and other cultures, to highlight the impact of translation on the development of Slovene literature, language and culture and to reveal the vital role of translation in the Slovene nation-building enterprise.

The project will also provide an additional insight into different historical periods that were subject to translational censorship or were shaped through translation by different literary influences, which will ultimately add to our understanding of various historical phenomena. Although the aim of this project is to create a national history of literary translation, the project does not subscribe to a nationalistic agenda or to nationalist claims grounded in a Romantic identification of language and nation, but will attempt, on the contrary, to show the extent to which every construction of nationhood or every imagining of a nation is a result of a complex dialogue with other cultural environments and is dependent on various foreign and hybrid influences.

The HiSLit project will join forces of researchers from different fields, such as translation studies, literary studies, Slovene studies, publishing studies, and comparative literature, and will inevitably have to allow for a certain eclecticism in methodological approaches. Its basic orientation, however, will be grounded in the conceptual framework developed within the so-called cultural- and sociological-turn in Translation Studies. This means that it shall partially share the aims of scholars belonging to the so-called cultural turn in Translation Studies (TS), and focus on the influence of factors such as social power, political and ideological goals, and national and economic interests in translation, but it shall also share the interests of those scholars belonging to the sociology of translation who focus on the agents involved in translation and by doing so also reveal the culture-specific value system and the ideology that influences the actions of those agents.

The project will focus on literary translation, which we understand as all texts that undergo literary acts of translating and are presented or regarded as literary translations or literature within the Slovene culture. This means that translations of important religious texts (e.g. Protestant translations of the Bible) and of theoretical, philosophical texts (such as Plato’s dialogues) will also be included in the corpus. The selection will not be limited by directionality (i.e. literary translations of Slovene literature into foreign languages will also be covered), and not only translations produced on the territory traditionally inhabited by the Slovene speaking community will be covered, but also literary translations created by Slovene diasporas (e.g. in the USA).

The project’s main deliverables will be the monograph History of Slovene Literary Translation, and the HiSLit Webpage with the supporting material to the monograph, such as a bibliography of Slovene literary translations, a presentation of major agents in the field of Slovene literary translation (e.g. translators, editors, publishers, publishing houses), a timeline with main events in the history of Slovene literary translation, and an anthology with digitalised primary sources (including texts, translations, visual representations of manuscripts, paratexts (introductions, criticism, interviews)) referred to in the chapters of the HiSLit monograph.

Milestone name

Estim. date (month in the project)

Kick-off meeting

02

Online project services established

03

The overview of the existing national histories of literary translation and of the historiographical research of Slovene literary translation

08

The definition of the methodological and conceptual framework for new research

08

The periodisation used in HISLit and the selection of topics to be covered in the monograph and on the website

10

Consortium meeting 2

12

Dissemination event 1

12

Consortium meeting 3

24

Dissemination event 2

24

Consortium meeting 4

35

Dissemination event 3

35

Partner contributions to final HISLit monograph and to HisLit webpage

35

Kick-off Meeting of the Project Team, 28. 10. 2020 (ZOOM meeting).

Conference
Slovene translational dialogues with the foreign: History of Slovene LIterary Translation
27 June 2023 - 28 June 2023
Morning Venue: Prešernova dvorana ZRC SAZU, Novi trg 4, Ljubljana Afternoon Venue: Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana