Vpis in napredovanje

V študijski program se lahko na podlagi razpisa za vpis vpišejo študenti, ki izpolnjujejo pogoje za vpis, ki so v skladu z zakonom določeni v študijskem programu. Pogoje za vpis v študijski program izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje ustrezne stopnje v tujini, kar se preverja v postopku priznavanja tujega izobraževanje za nadaljevanje izobraževanja.

Ob vpisu študenti pridobijo status študenta, ki se izkazuje z univerzitetno študentsko izkaznico, ki je javna listina.

Status študenta se pridobi z vpisom na redni oz. na izredni študij.

Študenti imajo tako na rednem kot na izrednem študiju pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (npr. prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, če niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oz. niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov (69. člen Zakona o visokem šolstvu).

Študent lahko enkrat v času študija ponavlja letnik ali spremeni študijski program oz. smer.

 Status študenta preneha (70. člen ZVIS):

  • študentu, ki zaključi študijski program 2. stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij;
  • če študent ne zaključi študija na študijskem programu 2. stopnje v 12 mesecih (=dodatno leto) po zaključku zadnjega semestra (če je študent v času študija ponavljal ali spremenil študijski program, status preneha ob zaključku zadnjega semestra);
  • če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik;
  • če se izpiše;
  • če je bil izključen.

Status študenta se lahko iz upravičenih razlogov tudi podaljša, vendar samo 1x v času študija na posamezni stopnji. Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

Študijski koledar je oblikovan na podlagi Zakona o visokem šolstvu ter v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani.

V obeh semestrih organiziranega pedagoškega dela je zagotovljenih 15 delovnih tednov. Zagotovljena so tri izpitna obdobja.

Študijski koledar za študijsko leto 2020/2021 je na voljo tukaj.

Vpis sprejetih kandidatov v prvem in drugem prijavnem roku poteka do 30. 9., v izjemnih primerih do 30. 10.

Po zaključku izbirnega postopka prejmejo sprejeti kandidati po pošti navodila in potrebne podatke za vpis v prvi letnik (uporabniško ime in geslo). Kandidati vnesejo podatke v elektronski vpisni list preko spletne strani. Dokumente, potrebne za vpis je potrebno v zapečateni pisemski ovojnici poslati po pošti na naslov Filozofska fakulteta, Referat za magistrski študij, Aškerčeva 2, 1000 LJUBLJANA,  s pripisom »VPIS«  do 30.9. (na ta dan oddano na pošti).

 

V kolikor je v študijskem programu, ki ga kandidat želi vpisati, predpisan izbirni predmet, je priporočljivo pred postopkom vpisa preveriti, ali kandidatu ustreza urnik želenega izbirnega predmeta. Urnik je na voljo tukaj.

Seznam zunanjih izbirnih predmetov s kratkim opisom je na spletni strani.

 

Nalaganje fotografije za študentsko izkaznico za prvič vpisane

Na vpisnem listu je potrebno označiti dovoljenje za uporabo fotografije za namen izdelave študentske izkaznice (velja izključno za prvič vpisane). V primeru izbire "da", je v nadaljevanju potrebno naložiti svojo fotografijo. Brez uspešno naložene fotografije vpisnega lista ni mogoče zaključiti. Zato je pomembno, da kandidati primerno digitalno fotografijo v jpg formatu in velikosti vsaj 400x503 pik pripravijo še pred pričetkom izpolnjevanja vpisnega lista. V nasprotnem primeru se lahko dogodi, da se zaradi daljše neaktivnosti izgubijo vsi že vpisani podatki in izbrani izbirni predmeti. V tem primeru je potrebno postopek vpisa ponoviti.

Navodilo za nalaganje fotografije
 

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik drugostopenjskega študijskega programa morajo študenti opraviti študijske obveznosti za 1. letnik v tolikšnem obsegu, da dosežejo 90 odstotkov ECTS, predpisanih s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za prvi letnik, v obsegu 54 od 60 ECTS.

Za vpis v višji letnik VIS avtomatsko preveri izpolnjevanje pogojev in pripravi vpisni list za vpis.

V študijskem letu 2020/2021 so pogoji za vpis v višji letnik izjemoma drugačni, več informacij glede pogojev za vpis v višji letnik in podaljšanje statusa skladno z 49. členom Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID- 19 in omilitev njenih posledic je na voljo tukaj.

Vse ostale informacije in odgovori na pogosta vprašanja v zvezi z napredovanjem v višji letnik in podaljšanjem statusa zaradi Covid-19 v študijskem letu 2020/2021 so na voljo tukaj.

V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL in Merilih za reševanje študentskih prošenj FF) se lahko na podlagi ugodno rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili obveznosti v obsegu vsaj 51 KT. O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje na podlagi prošnje, ki jo odda študent, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje, ki ga študent pridobi sam pred oddajo prošnje.   

Izjemoma je v študijskem letu 2020/2021 možen vpis v višji letnik z 51 KT brez oddane prošnje. Več informacij v zavihku »Vpis v višji letnik«.

 

Več informacij v zvezi z oddajo prošnje za vpis v višji letnik z manjkajočimi kreditnimi točkami je na voljo v priponki na dnu te strani (Navodilo za oddajo študentskih prošenj).

Študenti imajo pravico, da enkrat v času študija (na eni stopnji) ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem programu ali smeri, vendar pa jim status študenta v tem primeru preneha ob zaključku zadnjega semestra in tako nimajo pravice do vpisa v dodatno leto. 

Za ponovni vpis v letnik preverjanje pogojev opravi tajništvo oddelka in pripravi vpisni list za vpis v isti letnik. Za vpis v dodatno leto vpisne liste pripravi referat za vse študente, ki izpolnjujejo pogoje za vpis.

Študentom, ki ponavljajo letnik študijskega programa, za katerega so plačali šolnino, se šolnina ponovno ne zaračuna.

Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno izpolnjevati pogoje, predpisane s posameznim študijskim programom, ki so navedeni v nadaljevanju:

ENOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI

Minimalno število KT

Anglistika 

30 KT

Antični in humanistični študiji

25% opravljenih obveznosti za posamezni letnik

Arheologija

20 KT

Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji

20 KT

Etnologija in kulturna antropologija

24 KT

Filozofija

30 KT

Francistične in romanistične študije

15 KT

Geografija

15 KT

Germanistika

20 KT

Hispanistika

15 KT

Japonologija

30 KT

Muzikologija

15 KT

Prevajanje

ni pogojev

Primerjalna književnost in literarna teorija

15 KT

Psihologija

30 KT

Sinologija

ni pogojev

Slovenistika

20 KT

Sociologija kulture

30 KT

Splošno jezikoslovje

15 KT

Tolmačenje

ni pogojev

Umetnostna zgodovina

15 KT

Zgodovina

30 KT

 

 

ENOPREDMETNI PEDAGOŠKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI

Minimalno število KT

Andragogika

15 KT

Anglistika

30 KT

Nemščina

20 KT

Pedagogika

15 KT

Slovenistika

20 KT

Zgodovina  / History

15 KT

 

DVOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI

Minimalno število KT

Anglistika 

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Češki jezik in književnost

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Etnologija in kulturna antropologija

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Filozofija

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Francistične študije

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Grški jezik, književnost in kultura

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Italijanski jezik in književnost

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Japonologija

15 KT  skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Južnoslovanski študiji

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Latinski jezik, književnost in kultura

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Nemcistika 

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Polonistika

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Primerjalna književnost in literarna teorija

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Primerjalno jezikoslovje

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Primerjalno slovansko jezikoslovje

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Rusistika

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Slovakistika

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Slovenistika

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Sociologija kulture

30 KT  skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Splošno jezikoslovje

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Španski jezik in književnost

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Umetnostna zgodovina

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

 

 

DVOPREDMETNI PEDAGOŠKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI

Minimalno število KT

Andragogika*

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Anglistika 

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Filozofija

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Francoščina 

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Geografija

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Grški jezik, književnost in kultura

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Italijanščina

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Latinski jezik, književnost in kultura

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Nemščina

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Pedagogika*

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Polonistika

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Primerjalna književnost in literarna teorija

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Rusistika

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Slovakistika 

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Slovenistika

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Sociologija

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Španščina

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Umetnostna zgodovina

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

Zgodovina

15 KT skupaj na obeh dvopredmetnih študijskih programih

 

Študentu se lahko status podaljša iz upravičenih razlogov največ za eno leto:

  • če ne zaključi študija na študijskem programu druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester.

O podaljšanju statusa iz upravičenih razlogov, kot so npr.: daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študenta s posebnim statusom, odloča Odbor za študentska vprašanja.  Kot upravičen razlog za podaljšanje statusa študenta, se za tuje študente prvega letnika študija, ki jim slovenščina ne predstavlja maternega jezika, lahko upošteva učenje slovenščine v okviru Leta plus.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. Velja splošno pravilo, da se pravica do podaljšanja statusa začne uveljavljati v naslednjem študijskem letu po rojstvu otroka ali drugem upravičenem razlogu.

Status je mogoče podaljšati tudi v zadnjem letniku študija in tudi v času dodatnega leta.

Za študente druge stopnje velja, da lahko podaljšajo status le enkrat in največ za eno študijsko leto in ob tem ne izgubijo pravice do dodatnega leta po zaključenem zadnjem letniku študija.

Ponavljanje letnika oziroma sprememba študijskega programa ali smeri ne vpliva na podaljšanje statusa študenta iz upravičenih razlogov, ne glede na stopnjo študija.

V dodatno leto se lahko vpišejo študenti po zaključku zadnjega letnika, pod pogojem, da v času študija niso ponavljali ali spremenil študijskega programa, ne glede na obseg doseženih kreditnih točk.

 

Vpis v dodatno leto je od predvidoma od 20. avgusta do 30. septembra, v izjemnih primerih bo vpis možen tudi kasneje.

Vpis poteka izključno preko študentskega informacijskega sistema VIS, natisnjene in podpisane vpisne liste je potrebno poslati po pošti ali oddati v predalčnik pred sobo 1 do 30. 9.

Študent, ki izgubi študentski status lahko študijske obveznosti opravlja še dve leti po izgubi statusa, razen če programu poteče akreditacija. Po izteku dveh let od izgube statusa se šteje, da je študent študij prekinil in mora za nadaljevanje oziroma dokončanje študija po prekinitvi oddati prošnjo za nadaljevanje oziroma dokončanje študija po prekinitvi.

Več informacij v zvezi z oddajo prošnje za nadaljevanje študija po prekinitvi je na voljo v priponki na dnu te strani (Navodilo za oddajo študentskih prošenj).

 

Stroški zagovora zaključnega dela

V skladu s Spremembo Statuta UL (4. odstavek 128. člena Statuta UL) z dne 13. 10. 2018 lahko kandidat, ki je pred izgubo statusa študenta opravil vse študijske obveznosti, razen zaključnega dela, in je imel najkasneje v šestih mesecih po izgubi statusa študenta potrjeno temo zaključnega dela, brez plačil zaključi študij, vendar najpozneje v roku dveh let od izgube statusa.

 

Cena je objavljena v ceniku za posamezno študijsko leto.

Študentom, ki pri študiju izkazujejo izjemne študijske rezultate, se lahko na podlagi prošnje omogoči hitrejše napredovanje, če je to glede na študijski proces mogoče. Prošnjo za hitrejše napredovanje oz. dokončanje študija v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom, študenti vložijo v Referatu za magistrski študij.

Več informacij v zvezi z oddajo prošnje za hitrejše napredovanje je na voljo v priponki na dnu te strani (Navodilo za oddajo študentskih prošenj).

Študenti zaključijo študij, ko opravijo vse predpisane obveznosti študijskega programa, vključno z zagovorom zaključnega dela, v obsegu 120 ECTS.

Postopki v zvezi s prijavo in potrditvijo teme, oddajo tiskane in elektronskega verzije zaključnega dela ter oddajo elektronske verzije zaključnega dela v pregled podobnosti vsebine ter zagovora zaključnega dela so natančno opredeljeni v Pravilniku o zaključku študija na programih 1. in 2. stopnje.

Študent prijavi temo magistrskega dela v tajništvu, v skladu z določili II. poglavja pravilnika (Izbira in prijava teme magistrskega dela):

Obrazec za prijavo teme je na voljo tukaj.

Študent ob prijavi na zagovor odda v tajništvo oddelka med drugim tudi naslednje priloge (16. člen):

Poleg zgoraj navedenih obrazcev študent odda tudi Obrazec za Soglasje za uporabo e-naslova, če je zainteresiran za sodelovanje z UL tudi po zaključku študija in s tem za dvig kakovosti univerze, kjer navede svoj veljavni osebni elektronski naslov.

Če ob oddaji zaključnega dela nimate statusa, morate obvezno preveriti, če boste morali zagovor zaključnega dela plačati, več informacij je na voljo tukaj, podpoglavje »Prekinitev študija« »Stroški zagovora zaključnega dela.« To lahko preverite tudi v tajništvu oddelka oziroma na referatu.

 

Začasna nedostopnost zaključnega dela

 Vsebina zaključnega dela je lahko zgolj izjemoma začasno nedostopna zaradi naslednjih razlogov:

  • zaščite poslovnih skrivnosti,
  • zaščite rezultatov zaradi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine,
  • zagotavljanja varnosti ljudi in narave,
  • varovanja tajnih podatkov.

Mentor in študent pisno prošnjo za odobritev začasne nedostopnosti zaključnega dela pred oddajo tiskane in elektronske oblike dela oddata v Referatu za magistrski študij, skladno z določili Meril za reševanje študentskih prošenj na 1. in 2. stopnji. Prošnja mora vsebovati utemeljitev razloga za začasno nedostopnost vsebine zaključnega dela in predlog glede trajanja začasne nedostopnosti. Prošnji morajo biti priložena tudi ustrezna dokazila. O prošnji odloča dekan, njegova odločitev je dokončna.

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...