Navodila in postopki

Študent mora najkasneje do 21. decembra v drugem letniku študija prijaviti temo doktorske disertacije.

Prijava teme doktorske disertacije poteka elektronsko, preko portala študentskega informacijskega sistema. Študent v VIS vstopa svojim uporabniškim imenom in geslom ter v levem meniju izbere zavihek »Prijava teme«. 

Študent odda prijavo teme z vsemi prilogami v Referat za doktorski študij (3. stopnja).

Prijavo teme doktorske disertacije obravnava Senat FF na podlagi predloga Komisije za doktorski študij (KDRŠ).

 

Prijavne listine

Prijava teme doktorske disertacije mora obsegati:

1. vlogo za sprejem/prijavo teme doktorske disertacije, ki mora vključevati osebne podatke študenta, podatke o mentorju in morebitnem somentorju ter njuno soglasje s prijavljeno temo, ime študijskega programa in področje, na katerem želi pridobiti doktorski naziv ter naslov predlagane doktorske disertacije v slovenskem in angleškem jeziku ter morebitni predlog pisanja doktorske disertacije v drugem jeziku;

2. priloge:

  • življenjepis študenta, s poudarkom na njegovem delovanju na znanstvenem področju (strokovni življenjepis);
  • bibliografija študenta (seznam objavljenih znanstvenih, strokovnih, projektnih in drugih del);
  • soglasje komisije, pristojne za etiko, če je študent označil na vlogi, da je to potrebno;
  • dispozicija doktorske disertacije.

Celotna dokumentacija iz prejšnjega odstavka mora biti napisana v slovenskem jeziku. Če gre za študij tujih jezikov in književnosti, je lahko predlog teme (poleg v slovenščini) napisan tudi v tem jeziku.

Če prijava teme ni popolna Referat za doktorski študij študenta pozove, da jo v določenem roku dopolni, pri čemer rok za dopolnitev ne sme biti daljši od  enega leta. Če študent v določenem roku prijave ne dopolni, se prijava s sklepom zavrže.

Struktura, vsebina, obseg in jezik dispozicije doktorske disertacije 

Dispozicija doktorske disertacije mora biti napisana in urejena skladno s pravili za urejanje znanstvenih in strokovnih besedil na ustreznem oddelku Filozofske fakultete ter obsegati 3 do 5 tipkanih strani formata A4 (brez virov in kazala).

Dispozicija doktorske disertacije mora obsegati:

  • predlog naslova doktorske disertacije (v slovenskem in angleškem jeziku v skladu s priporočili in navodili za pisanje naslovov, ki so navedena v Pravilniku o študiju na programu tretje stopnje);
  • znanstveno področje teme doktorske disertacije;
  • pregled ožjega znanstvenega področja in opis vsebine, ki jo bo študent obravnaval,
  • opredelitev raziskovalnega problema, ki obsega: (1) prikaz dosedanjih raziskav na področju teme, (2) jasno predstavljene hipoteze oziroma raziskovalna vprašanja s kratko obrazložitvijo, (3) zasnovo raziskav in opis metod raziskovanja, (4) opredelitev pričakovanih rezultatov in izvirni prispevek k znanosti, (5) seznam relevantne literature s področja teme.

Če je študent ob prijavi teme doktorske disertacije predložil prošnjo za pisanje doktorske disertacije v tujem jeziku, mora biti dispozicija doktorske disertacije napisana tudi v tujem jeziku in prevedena v slovenščino.

Pisanje doktorske disertacije v tujem jeziku

Če je študent ob prijavi teme doktorske disertacije predložil prošnjo za pisanje doktorske disertacije v tujem jeziku, mora biti dispozicija doktorske disertacije napisana tudi v tujem jeziku in prevedena v slovenščino.  

Doktorsko disertacijo lahko študent  piše v angleškem jeziku, če so za to podani utemeljeni razlogi (tuj študent, tuj mentor, somentor ali član Komisije za spremljanje doktorskega študenta - KSDŠ).

V drugem tujem jeziku se lahko piše doktorska disertacija v okviru doktorskega študija tujega jezika oz. književnosti.  

Sklep o pisanju doktorske disertacije v tujem jeziku sprejme Senat UL na predlog Senata FF.  

Če je doktorska disertacija napisana v tujem jeziku, je študent dolžan napisati tudi uvod, zaključek in obsežen povzetek v slovenskem jeziku (v obsegu 10 odstotkov celotnega besedila) z uporabo ustreznega slovenskega strokovnega izrazja z znanstvenega področja doktorske disertacije.

  
Soglasje komisije za etiko

Če vsebina in metode doktorske disertacije to zahtevajo, mora študent za izvedbo raziskave v okviru izdelave doktorske disertacije, pridobiti soglasje ustrezne komisije, pristojne za etiko.  

Pridobljeno soglasje komisije, pristojne za etiko, študent odda v Referat za doktorski študij praviloma ob prijavi teme.

Komisija za etiko Filozofske fakultete    

Ponovna prijava teme

Študent lahko na istem študijskem področju doktorskega študijskega programa do oddaje doktorske disertacije v ocenjevanje največ dvakrat prijavi temo doktorske disertacije. Študent lahko ponovno prijavi novo temo ali aktualizirano temo, ki jo je prijavila že prvič.

Ponovna prijava teme se obračuna skladno točko 4.3. cenika za posamezno študijsko leto. Pri izračunu stroškov opravljanja manjkajočih obveznosti študija se upošteva vrednost kreditnih točk (KT) posameznega predmeta/obveznosti in višino šolnine za letnik študijskega programa. Stroške opravljanja posameznega predmeta/obveznosti se izračuna tako, da se določi vrednost KT glede na višino šolnine posameznega letnika (ena KT se ovrednoti kot ena šesdesetina šolnine), ki se pomnoži s številom KT predmeta/obveznosti (21. člen Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na UL).

Informacija o številu KT posameznih predmetov/obveznosti je razvidna v predmetniku.  

Pred obravnavo na Komisiji za doktorski študij (KDRŠ) in Senatu FF morata strinjanje s prijavljeno temo doktorske disertacije s podpisom potrditi mentor in morebitni somentor. 

Imenovanje Komisije za spremljanje doktorskega študenta (KSDŠ)

Komisija za spremljanje doktorskega študenta (v nadaljevanju: KSDŠ) spremlja študenta od prijave teme doktorske disertacije do ocene in njenega zagovora. Referat za doktorski študij najkasneje v 7 dneh od prejema popolne prijave teme doktorske disertacije pozove predstojnika oddelka, da v dogovoru z mentorjem in koordinatorjem področja predlaga člane Komisije za spremljanje doktorskega študenta (KSDŠ) ter izmed ocenjevalcev KSDŠ določi predsednika, ki koordinira delo članov in pripravi skupno oceno ustreznosti teme. Senat FF v roku 30 dni od prijave teme na predlog Komisije za doktorski študij (KDRŠ) imenuje KSDŠ. Mentor in somentor sta lahko člana KSDŠ, vendar ne sodelujeta pri ocenjevanju.

Predstavitev dispozicije doktorske disertacije

Študent članom KSDŠ in raziskovalni javnosti še pred ocenjevanjem ustno predstavi svoje delo: koncept doktorske disertacije, raziskovalna vprašanja in hipoteze, predvideno metodologijo, predvidene vire ter izvedbeni načrt.

Predstavitev organizira predsednik KSDŠ najkasneje v 45 dneh po imenovanju KSDŠ, pri čemer v ta rok ne šteje obdobje od 15. julija do 20. avgusta.  

KSDŠ pripravi zapisnik o predstavitvi, ki vključuje morebitne pripombe ter rok za dopolnitev prijave teme doktorske disertacije. Predsednik KSDŠ zapisnik predloži v Referat za doktorski študij, študenta, mentorja in morebitnega somentorja pa obvesti o pripombah ter roku, v katerem mora študent posredovati popravke oziroma dopolnitve dispozicije doktorske disertacije.

Popravki dispozicije doktorske disertacije po javni predstavitvi

KSDŠ lahko že med ocenjevanjem dispozicije doktorske disertacije posreduje študentu morebitne predloge za njeno izboljšanje, vendar lahko to stori le enkrat.

Študent mora popravke oz. dopolnitve oddati v RDrŠ v roku, kot ga je določila KSDŠ.

Tudi če študent na predloge ne odgovori v določenem roku, mora KSDŠ napisati oceno o ustreznosti teme. Rok za pripravo ocene o ustreznosti teme doktorske disertacije se podaljša za čas, ki ga je KSDŠ določila študentu za popravke oziroma dopolnitve.

Potrditev ocene o primernosti teme doktorske disertacije

Oceno KSDŠ o ustreznosti teme doktorske disertacije obravnava KDRŠ najpozneje v dveh mesecih po oddaji v Referat za doktorski študij in jo posreduje v potrditev Senatu FF.

Po potrditvi na Senatu FF Referat za doktorski študij temo posreduje v obravnavo na UL.

Senat UL najkasneje v dveh mesecih odloči o predlagani temi in o (ne) soglasju obvesti FF, FF pa obvesti študenta, mentorja in somentorja ter člane KSDŠ.

Ko je - po presoji mentorja in študenta - raziskovalno delo v zaključni fazi in ko je že mogoče podati sklepe v skladu s postavljenimi hipotezami oziroma raziskovalnimi vprašanji, študent odda delovno verzijo doktorske disertacije članom Komisije za spremljanje doktorskega študenta (KSDŠ), mentorju in somentorju ter jim predstavi rezultate raziskovalnega dela, s poudarkom na glavnih ugotovitvah in prispevku k znanosti.

O predstavitvi se napiše zapisnik, v katerem se navedejo ali priložijo pisna vprašanja/mnenja članov KSDŠ in sklep o uspešnosti/neuspešnosti predstavitve. V primeru potrebnih popravkov delovne verzije doktorske disertacije KSDŠ študentu določi rok za predložitev popravkov delovne verzije doktorske disertacije, ki ne sme biti daljši od enega leta. Predstavitev je praviloma javna. Zlasti v primeru podatkov zaupne narave lahko mentor, somentor in študent predlagajo, da predstavitev ni javna. V tem primeru je namenjena le članom KSDŠ ter mentorju in somentorju.

Predsednik KSDŠ zapisnik o predstavitvi predloži v Referat za doktorski študij.

Predstavitev rezultatov raziskovalnega dela, ki je bila neuspešna, se lahko ponovi le enkrat.

Rok za predložitev doktorske disertacije

Študent štiriletnega doktorskega študija mora najkasneje v dveh letih od poteka statusa v zadnjem letniku doktorskega študijskega programa oziroma po poteku statusa v dodatnem letu oziroma v skladu s sklepom o podaljšanju statusa iz upravičenih razlogov v Referat za doktorski študij predložiti izdelano doktorsko disertacijo. Študent lahko doktorsko disertacijo odda šele, ko ima opravljene vse preostale obveznosti, določene s študijskim programom.

Če študent ne odda doktorske disertacije v roku iz prvega odstavka tega člena, mora oddati prošnjo za nadaljevanje oziroma dokončanje študija po prekinitvi prek študnetskega informacijskega sistema VIS, ki ji priloži mnenje mentorja in morebitnega somentorja. O upravičenosti do nadaljevanja oziroma dokončanja študija odloča Komisija za doktorski študij.

Študent triletnega doktorskega študija mora doktorsko disertacijo oddati najkasneje v štirih letih od dneva, ko je bila na Senatu UL potrjena tema doktorske disertacije. Študent triletnega doktorskega študijskega programa, ki doktorske disertacije ne more predložiti v roku iz prejšnjega odstavka, lahko v Referat za doktorski študij pred iztekom tega roka odda prošnjo za podaljšanje roka za oddajo doktorske disertacije oziroma podaljšanje veljavnosti teme, pri čemer se lahko rok podaljša enkrat, in sicer največ za eno leto.

Struktura, obvezni elementi, obseg in oblika doktorske disertacije

Doktorska disertacija vsebuje:

  • naslov v slovenskem in angleškem oziroma drugem jeziku v primeru študija tujega jezika in književnosti;
  • izvleček v slovenskem in angleškem jeziku (največ 300 besed) ter najmanj pet ključnih besed v obeh jezikih;
  • kazala (vsebine, slik, preglednic, okrajšav);
  • seznam člankov, ki so bili objavljeni iz vsebine doktorata, vključno z Izjavo o založniških pravicah, kjer je to potrebno;
  • uvod s povzetkom teze iz dispozicije doktorske disertacije;
  • pregled področja;
  • namen in hipoteze oziroma raziskovalna vprašanja;
  • raziskovalno metodologijo;
  • rezultate;
  • razpravo;
  • sklepe;
  • uvod, zaključek in obsežen povzetek v slovenskem jeziku, če je disertacija pisana v drugem jeziku;
  • zahvalo avtorja, ki ni nujna sestavina;
  • seznam literature;
  • podpisano izjavo študenta o avtorstvu (izjava se nahaja v študijskem informacijske sistemu VIS v zavihku »Zaključek študija« »Izjava ob oddaji dela«), s katero:
    • potrdi, da je disertacija rezultat njegovega samostojnega dela;
    • potrdi, da je tiskana oblika doktorske disertacije istovetna elektronski obliki pisne doktorske disertacije;
    • potrdi, da je pridobil vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v pisni doktorski disertaciji in jih v pisni doktorski disertaciji jasno označil;
    • potrdi, da je pri pripravi pisne doktorske disertacije ravnal v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo pridobil soglasje etične komisije;
    • soglaša z uporabo elektronske oblike pisne doktorske disertacije za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študentskim informacijskim sistemom članice;
    • soglaša, da na UL neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenese pravico reproduciranja, vključno s pravico shranitve v elektronski obliki ter pravico dajanja doktorske disertacije na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija UL, razen v primeru zaupne narave doktorske disertacije;
    • potrdi, da je [za zaključna dela na 3. stopnji študija, sestavljena iz člankov] od založnikov, na katere je predhodno izključno prenesel materialne avtorske pravice na člankih, pridobil potrebna soglasja za vključitev člankov v tiskano in elektronsko obliko doktorske disertacije;
    • potrdi, da dovoljuje objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v pisni doktorski disertaciji in izjavi ter objavo pisne doktorske disertacije;
    • potrdi, da dovoljuje uporabo rojstnega datuma v zapisu COBISS;
    • morebitne druge priloge.

Doktorska disertacija mora biti vezana v formatu A4. Platnica, naslovnica in hrbtni naslov morajo biti pripravljeni v skladu s prilogami 1, 2 in 3 Pravilnika o študiju na programu tretje stopnje.

Doktorska disertacija praviloma ne sme biti daljša od 650.000 znakov s presledki (šteje čisto besedilo brez prilog).

Doktorska disertacija mora biti napisana in urejena skladno s pravili za urejanje znanstvenih in strokovnih besedil na ustreznem oddelku FF. Za jezikovno pravilnost disertacije je odgovoren študent, Komisija za spremljanje doktorskega študenta pa lahko disertacijo zavrne, če ni pripravljena v skladu z navodili tega člena.

Način oddaje in število izvodov

Pred oddajo doktorske disertacije v ocenjevanje mentor in/ ali somentor poda/ta pisno mnenje oziroma soglasje v zvezi z oddajo doktorske disertacije v ocenjevanje (priloga 10). Študent lahko predloži doktorsko disertacijo v oceno tudi brez poprejšnjega soglasja mentorja / somentorja, vendar mora/ta mentor / somentor pisno pojasniti, zakaj se ne strinja/ta s predložitvijo.

Študent odda najprej 4 (oziroma 5, če ima somentorja) spiralno vezane izvode doktorske disertacije v Referat za doktorski študij, ki preveri, če študent izpolnjuje vse ostale pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pred oddajo doktorske disertacije v ocenjevanje.

Ocena doktorske disertacije in mnenje o ustreznosti izvirnega znanstvenega prispevka

Člani Komisije za spremljanje doktorskega študenta so dolžni najkasneje v 2 mesecih po prejemu disertacije predložiti v Referat za doktorski študij oceno doktorske disertacije, ki se obravnava na Senatu FF. Skupaj z oceno disertacije člani oddajo tudi mnenje ustreznosti objavljenega oziroma v objavo sprejetega izvirnega znanstvenega prispevka.

Če Senat FF doktorsko disertacije sprejme, mora študent pred zagovorom doktorske disertacije v referat predložiti 4 trdo vezane izvode doktorske disertacije in elektronsko verzijo na zgoščenki v ustreznem formatu, primernem za objavo na spletni strani FF.  

Doktorska disertacija mora vsebovati v vsakem od tiskanih izvodov na zadnji strani pisno izjavo študenta o avtorstvu doktorske disertacije.

Zagovor doktorske disertacije je praviloma v roku enega meseca od sprejema doktorske disertacije na Senatu FF. Od sprejema doktorske disertacije na Senatu FF do njenega zagovora mora miniti najmanj 7 delovnih dni. Termin zagovora doktorske disertacije določi predsednik Komisije za spremljanje doktorskega študenta v soglasju z ostalimi člani in študentom.

Oddaja zaključnega dela v preverjanje podobnosti vsebine na doktorskem študiju (3. stopnja) je v pripravi.  

Študenti s posebnim statusom so študenti, ki izkazujejo pomembne dosežke na področju športa, umetnosti in kulture, študenti starši in študenti s posebnimi potrebami, kamor se uvrščajo tudi študenti v izrednih socialnih razmerah. V nadaljevanju najdete uporabne informacije o pridobitvi in vrstah statusov, podpornih osebah, izobraževanjih ipd. Več informacij je na voljo tukaj.

Študenti, ki želijo uveljavljati poseben status (status študenta s posebnimi potrebami, status študenta športnika, status študenta priznanega umetnika, status starša) in z njim povezane prilagoditve študijskega procesa, morajo vložiti ustrezno prošnjo. Prošnjo oddajo po postopku, opisanem v zavihku oddaja študentskih prošenj.

Prošnji je potrebno dodati ustrezna dokazila.

Izbira zunanjega izbirnega predmeta za študente FF

Zunanji izbirni predmet študent izbere v dogovoru z mentorjem. Zunanji izbirni predmet je lahko bodisi predmet iz drugega področja znotraj Filozofske fakultete, predmet, ki je akreditiran v drugih študijskih programih 3. stopnje na drugih fakultetah ali univerzah, doma ali v tujini, ali predmet iz nabora generičnih znanj UL.

Zunanji izbirni predmet mora imeti najmanj 10 KT.

Študent izbere zunanji izbirni predmet ob vpisu v študijski program, najkasneje pa ob vpisu v 2. letnik študija.

Izbira zunanjega izbirnega predmeta na FF za študente drugih visokošolskih zavodov

Študent drugega visokošolskega zavoda se o izbiri izbirnega predmeta dogovori z izvajalcem predmeta. V primeru, da izvajalec z izbiro soglaša, študent izpolni obrazec »Vloga za vpis zunanjih izbirnih predmetov (Priloga 11), jo natisne, pridobi podpis izvajalca, ter jo odda v Referat za doktorski študij.

Če izbirni predmet ni akreditiran, študent k obrazcu priloži še obrazec Učni načrt predmeta (priloga št. 12), ki ga izpolni izvajalec predmeta. Prevod (razen imena predmeta) v angleški jezik, ni potreben.

Referat za doktorski študij študenta in izbirni predmet vpiše v študijski informacijski sistem ter študentu posreduje »Obvestilo o opravljenih izpitih (rumena prijavnica k izpitu).

Po opravljenem izpitu študent v Referat za doktorski študij odda izpolnjeno in podpisano Obvestilo o opravljenem izpitu (rumeno prijavnico k izpitu), na podlagi katerega prejme uradno potrdilo o opravljenem izpitu.

Stroške izvedbe in opravljanja izpita krije fakulteta, na katero je študent vpisan v skladu s cenikom FF UL.

Generična znanja

Predmeti, ki jih ponuja UL so na voljo tukaj.

Predmeti, ki jih ponuja Filozofska fakulteta:

  • Visokošolska didaktika I
  • Visokošolska didaktika II
  • Retorika

Študenti lahko do zaključka študija oddajo različne vrste prošenj, ki so navedene v nadaljevanju.

Študenti prošnjo izpolnijo elektronsko preko VIS-a, jo natisnejo, pridobijo vsa potrebna soglasja in jo skupaj z morebitnimi prilogami pošljejo oz. oddajo v Referatu za doktorski študij (3. stopnja) Filozofske fakultete - soba 16.

Prošnje morajo biti oddane v roku kot je navedeno pri posamezni prošnji ter hkrati en teden pred datumom mesečne seje Komisije za doktorski študij (do srede do 13.00 ure). Datumi sej so navedeni v študijskem koledarju.

Sklep o rešitvi prošnje prejmejo študenti pisno, skupaj z računom, če je sklep oz. storitev v skladu s cenikom plačljiva.

Prošnja za priznanje posebnega statusa

Posebni statusi, ki jih je mogoče pridobiti so:

  • status študenta vrhunskega športnika,
  • status študenta priznanega umetnika,
  • status študenta, ki se udeležuje (področnih) mednarodnih tekmovanj
  • status študenta starša,
  • status študenta s posebnimi potrebami.

Pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati in dokazila, ki jih je potrebno posredovati za uveljavljanje posebnega statusa, so urejeni v Pravilniku o študentih s posebnim statusom UL.

Rok za oddajo prošnje: ob vpisu v letnik študijskega programa, lahko pa tudi kadarkoli med študijskim letom, ko so izpolnjeni pogoji za podelitev posebnega statusa.

Prošnja za prehajanje med študijskimi področji

Študent lahko odda prošnjo za prehajanje med študijskimi področji. Prošnji mora priložiti mnenje mentorja in morebitnega somentorja ter soglasje koordinatorja študijskega področja in predstojnika oddelka (navedeni se lahko podpišejo tudi na prošnji študenta, da je razvidno, da  s predlagano vsebino prošnje soglašajo).

Rok za oddajo prošnje: rok ni določen

Prošnjo za zamenjavo mentorja/somentorja

Študent lahko odda prošnjo za zamenjavo mentorja/somentorja, pri čemer mora z zamenjavo soglašati dotedanji mentor/somentor. Prošnji priloži soglasje dotedanjega mentorja/somentorja, bodočega mentorja/somentorja, koordinatorja študijskega področja ter predstojnika oddelka (navedeni se lahko podpišejo tudi na prošnji študenta, da je razvidno, da  s predlagano vsebino prošnje soglašajo).

O prošnji odloča Komisija za doktorski študij po pooblastilu Senata.

Rok za oddajo prošnje: ni določen

Prošnjo za zamenjavo naslova doktorske disertacije

Študent lahko odda prošnjo za spremembo naslova doktorske disertacije. Prošnji priloži mnenje mentorja in morebitnega somentorja ter soglasje koordinatorja študijskega področja in predstojnika oddelka (navedeni se lahko podpišejo tudi na prošnji študenta, da je razvidno, da  s predlagano vsebino prošnje soglašajo).

Rok za oddajo prošnje: ni določen.

Prošnjo za zamenjavo predmetov

Študent lahko odda prošnjo za zamenjavo predmetov. Prošnji priloži mnenje mentorja, soglasje koordinatorja študijskega področja ter predstojnika oddelka (navedeni se lahko podpišejo tudi na prošnji študenta, da je razvidno, da  s predlagano vsebino prošnje soglašajo)..

Rok za oddajo prošnje: konec novembra

Prošnjo za zamenjavo nosilcev/izvajalcev

Študent lahko odda prošnjo za zamenjavo nosilca/izvajalca predmeta. Prošnji priloži mnenje mentorja, soglasje novega nosilca/izvajalca predmeta, koordinatorja študijskega področja ter predstojnika oddelka (navedeni se lahko podpišejo tudi na prošnji študenta, da je razvidno, da  s predlagano vsebino prošnje soglašajo). ).

O prošnji odloča Komisija za doktorski študij po pooblastilu Senata.

Rok za oddajo prošnje: ni določen.

Prošnjo za priznavanje opravljenih obveznosti

Študent lahko odda prošnjo za priznavanje opravljenih obveznosti. Prošnji priloži mnenje mentorja ter soglasje predstojnika oddelka (lahko se tudi podpišeta na prošnji študenta, da je razvidno, da s predlagano vsebino prošnje soglašata) ter vsa ostala dokazila o preteklih obveznostih, ki jih je opravil in za katere želi, da se jih prizna.

O prošnji odloča Komisija za doktorski študij po pooblastilu Senata.

Rok za oddajo prošnje: ni določen.

Prošnja za podaljšanje veljavnosti teme doktorske disertacije

Študent lahko odda prošnjo za podaljšanje veljavnosti teme doktorske disertacije. Prošnji priloži mnenje mentorja in morebitnega somentorja, soglasji koordinatorja študijskega področja in predstojnika oddelka (lahko se tudi podpišeta na prošnji študenta, da je razvidno, da s predlagano vsebino prošnje soglašata) ter morebitna dokazila, ki potrjujejo njegove navedbe.

O prošnji odloča Komisija za doktorski študij po pooblastilu Senata.

Rok za oddajo prošnje: pred potekom veljavnosti teme doktorske disertacije.

Prošnjo za hitrejše napredovanje

Študent lahko odda prošnjo za hitrejše napredovanje. Študentu se lahko ugodi, če pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, če je seveda to glede na študijski proces mogoče.

Študent mora prošnji priložiti mnenje mentorja in soglasji koordinatorja študijskega področja in predstojnika oddelka. Sklep na predlog KDRŠ sprejme dekan.

Rok za oddajo prošnje: ni določen.

Prošnja za nadaljevanje oz. dokončanje študija po prekinitvi več kot 2 leti

Študent, ki je izgubil študentski status, lahko študijske obveznosti opravlja še dve leti po izgubi statusa, razen če programu poteče akreditacija. Po izteku dveh let od izgube statusa se šteje, da je študent študij prekinil in mora za nadaljevanje oziroma dokončanje študija oddati prošnjo za nadaljevanje študija po prekinitvi, ki jo obravnava Komisija za doktorski študij. Komisija za doktorski študij na podlagi prošnje študenta ter v skladu z mnenjem mentorja in Komisije za spremljanje doktorskega študenta pred odločitvijo o upravičenosti študenta do nadaljevanja oziroma dokončanja študija preveri tudi aktualnost in izvirnost teme doktorske disertacije.

V primeru pozitivne odločitve se določi letnik, v katerem lahko študent nadaljuje izobraževanje, oziroma obveznosti, ki jih mora opraviti za zaključek doktorskega študija, ter tudi morebitne dodatne stroške.

Rok za oddajo prošnje: ni določen.

Prošnjo za podaljšanje statusa iz upravičenih razlogov

Študent, ki iz upravičenih razlogov (daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, poseben status študenta) ni opravil obveznosti za vpis v višji letnik, se status študenta lahko podaljša za eno študijsko leto. Pravica se začne uveljavljati v naslednjem študijskem letu po upravičenem razlogu.

Študent mora prošnji priložiti dokazila, ki navedbe potrjujejo, mnenje mentorija ter soglasje predstojnika oddelka.

O podaljšanju študentskega statusa iz upravičenih razlogov (npr. daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študenta s posebnimi potrebami) na podlagi prošnje in mnenja mentorja ter soglasja predstojnika oddelka odloča Komisija za doktorski študij po pooblastilu Senata.

Rok za oddajo prošnje: ni določen.

Prošnja za pisanje doktorske disertacije dela v tujem jeziku

Študent lahko zaprosi za pisanje doktorske disertacije v angleškem jeziku, če je tujec, če sta tujca študentov mentor ali somentor ali če je tujec član Komisije za spremljanje doktorskega študenta.  

V primeru študija tujih jezikov in književnosti lahko študent zaprosi za pisanje doktorske disertacije tudi v tem jeziku.

Prošnji mora priložiti mnenje mentorja in soglasje predstojnika oddelka.

O vlogi odloča Senat.

Rok za oddajo prošnje: ob prijavi teme doktorske disertacije

Prošnja za spremembo načina plačila oziroma morebitno znižanje stroškov plačila finančnih obveznosti.

Prošnjo za spremembo načina plačila oziroma morebitno znižanje stroškov plačila finančnih obveznosti lahko študent odda kadarkoli. O prošnji odloča dekan po pooblastilu upravnega odbora. 

V prilogi k diplomi se lahko zabeležijo naslednji dosežki študenta v času študija:  

  • uradne študijske izmenjave in prakse (ERASMUS, CEEPUS …),
  • sodelovanje v organih Univerze v Ljubljani (predsednik ŠSUL, podpredsednik ŠSUL, član ŠSUL, tajnik ŠSUL, študent senator UL, mesto v komisijah in delovnih skupinah senata UL in ŠSUL, predstavnik študentov v upravnem odboru UL),
  • sodelovanje v organih članice UL (predsednik ŠS, podpredsednik ŠS, tajnik ŠS, član ŠS, študent senator, mesto v komisijah in delovnih skupinah, član upravnega odbora/prodekan študent),
  • tutor študent, koordinator tutorjev študentov, demonstrator.  

Študent se za vpis v prilogo k diplomi odloči prostovoljno. V Referatu za doktorski študij (3. stopnje) odda vlogo za vpis drugih dosežkov študenta v času študija v prilogo k diplomi  (Priloga 13)  in priloži dokazila/potrdila. Obrazec morajo študenti  oddati ob oddaji vezanih izvodov doktorske disertacije. Naknadnih vlog in dokazil/potrdil ne bo mogoče upoštevati.

Za vse dosežke, ki jih študent želi uveljavljati, mora sam priskrbeti ustrezna dokazila/potrdila.  

Če je študent študentsko izkaznico izgubil ali so mu jo ukradli, mora na Referatu za doktorski študij (3. stopnja) zaprositi za izdajo nove. 

Študent za izdajo dvojnika oz. nove študentske izkaznice izpolni  vlogo za izdajo dvojnika oziroma nove študentske izkaznice (priloga 14) in ga odda v Referatu za doktorski študij (3. stopnja). Izdaja nove študentske izkaznice je plačljiva v skladu s cenikom

Študent mora za izpis iz Filozofske fakultete izpolniti in podpisati vlogo za izpis iz FF (Priloga 15) in jo oddati v Referatu za doktorski študij, osebno (s študentsko izkaznico) ali po pošti. V primeru daljše odsotnosti študenta ga lahko izpiše tudi oseba, ki jo je za to dejanje pisno pooblastil.

V pripravi.

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...